brazgotinec gre v mišnico, srce
je trobljasto, nič več poskočno:
za ovratnik mu diha novo neurje!
sla je šla v osamo, za ograjo,
ogradila se je. pa se sprašuje,
če so tam še kakšne druge miši,
kakšne nove poskočnice. in je
krog in se ponavljajo kitare,
in tič bo usahnil v nov obok.
našopirjenka si spet prizadeva
za drugačen konec, za novo ost,
za kurčeve privide, za pacifik
in za pregret mačefit. kodre si
gladi z novo kumaro, možganovina
drhti, sluznica praznuje in vse
je kot že tolikokrat: bolno, spet
predrto, kilavo, smrdljivo. pivo
naj teče, pizda! poslednjič odhaja
mohikanec na parado. ima čisto nov
tomahavk in brunirana jajca. sestra
mu bo posodila želvo, s trobljo bo
izbezal mravljinčarje in se prežrl
skozi klobučevino, skozi slino in
si pomazilil rit za novo vnebovzetje.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
