Morda se srečava v nirvani

Morda se srečava v nirvani

Nežna sapica

šepeče jutranji zarji

nežne pesmi na uho,

kot veter boža listje

v noči temni nad zemljo…

Ko mesec nežno boža

travnike, gozdove,

vse že mirno spi,

le jaz in ti čakava

nirvano, ki še spi…

Morda prihaja k nama

v zarji jutranji,

jahajoč na vrancu

gor po klancu

do najinih nebes…

Zato kot sapica in veter

božava drug drugega,

se stapljava,

si dajeva

ljubezen…

Morda pa pride že do naju,

naju božajoč objame

v nežnem jutru,

kot zarja sapico,

občutiva nirvano…


Lučka