Moč jutra prinaša obet dneva,
pod oblaki svetloba prodira v snopu vezi,
pojoč trubadur počasi prešteva bero veselja,
od tam pa do tod je le korak počasnega,
zibajočega plesa v soju odseva para,
smetar obuja spomine noči,
najde se tudi par koristnih stvari,
seže po poteh preteklosti v obujanju relikvij svoje mladosti,
pesem razbere refrene melanholičnih stopinj,
od tod pa do tam je pot življenja korakov,
nič ni zastonj, nič zaman,
kot lep je vsak dan.