Minevanje

Minevanje


Vse počasi gre naprej,
ne izgine za vselej,
mnogo vsega ostane v srcu,
na pravem v duši koncu,
zato odhajamo k soncu…
A kar počasi gre v pozabo,
ne meni se več za omamo,
ne briga ga za čustvo samo…
Vse nežnosti in božanje,
ljubljenje pod popkom vse,
pitje nje sokov,
ni več izziv,
ves je zgnil…
Ne čuti on več roke njene,
ko ga nežno v roke vzame,
v ustih sok prevzame…
Sprejme ga kar vase,
nežno z žogicama igra se,
vse se stara,
vse odhaja,
mineva, prehaja…


Lučka