Hrepenenje

Hrepenenje


Kot odsev zrcala,

budi se v meni hrepenenje,

neuresničene vse želje

meni spati ne puste,

mi žalost nosijo v srce…


Morda me dragi slišiš,

čutiš moj utrip srca

in odmev želja…


Čutiš mojih ustnic

dotik nežni,

prsti bežni

na telesu mojem

so v objemu tvojem…


Ja, morda nekoč,

nekje te srečam,

te poljubit zaželim…


Me odrineš

ali stisneš k sebi nežen,

v objem, ki ne bo bežen,

ki prodre do bistva

duše in srca…


Mi kodral

s prsti boš lase

in me poljubljal…


Ah, kako želi srce,

s teboj v srcu

in v duši biti,

se s teboj v eno zliti,

te čutiti v sebi le…


Mi bo dano

čutit ustne te

na svojih prsih še?


Kdo ve,

če kdaj srečam te

in ti povem

svoje želje,

ki hrepene…


Po ustnah in

po rokah nežnih tvojih,

nežnim, trdim tvojim…


Kje si,

kje skrivaš se,

ljubimec nežni moj,

naj vsaj cilj bom,

v hrepenenju, tvoj…



Lučka