Ko dan zamenja noč ...
To noč ko si v moje sanje prihajal,
v korakih sem slišala pravljice odmev,
bil si prav tak kot sem te želela
in krila so mi bila lahka, sem te objela …
…vendar nikoli ne bom razumela,
zakaj vedno sebi ustvarjam tak greh,
mi je lažje tebe zasuti pod ruševine,
kot vrata kletke odpreti v moj svet.
To noč ko si v moje sanje prihajal,
si mi še tisto malo razuma odvzel,
nosil si žar iskre, ki je v meni tlela
in ogenj sva postala, v sonce izgorela …
… vendar nikoli ne bom razumela,
zakaj toliko tujcev v moji zavesti leži,
so mi pomembnejše nezveste resnice,
bolj kot edina resnica, ki v meni živi.
Ta dan sem te objela iz sanjave noči,
ogledalo pred menoj in pogled, ki boli,
prepovedano mi je v dnevu željeno vse,
le skrita misel in potoki solz mi niso, ne…