sem berač
nekega izgubljenega časa
moji lasje
se prepletajo
v trnje praznine
in moje oči
so vraščene
v proseče dlani
lahko me vidiš
ob nedeljah
kako se priklenjen
na senco tišine
premikam počasi
skozi zgoščen
drevored neba
vse druge dneve
sem molk
v slanici noči
dokler me breja mesečina
ponovno ne izbljuva
v nedrje brezdušnih ulic