iz peska in prsti
nič več iz mesa in krvi
polzim čez prsi dneva
razsipam se kot pleve
posušenega zrnja
čez njive
travnike in polja
kot pomladni dež
kapljam
na bele roke
doječe matere
stapljam se v
ogledalo dežnih kapelj
razpršena v tisoč
nežnih solza
objemam zemljo
kot sanjava meglica