Sanjam...
prepad, brezno
Plezam ven, po skalah, kamenju
pod prsti se lomijo okruški,
skalne police, ozke, krhke se umikajo
stopinjam...
Raztrgane dlani grabijo rušje
razklani podplati iščejo oporo,
kolena krvavijo,
v prsih boli od napora.
Vejice praskajo obraz, trgajo
kožo po telesu...
Boli...
Mukoma se vlečem proti vrhu,
nebo je vse bližje.
Zadnje moči - povlečem se čez rob.
Ozrem se proti Soncu -
namesto njega Senca...
Z rahlim obratom me
pahne nazaj
na dno
v temo
med kamenje...
In spet se bom pobrala
in spet reševala
si trgala dlani, kolena, srce
dokler me na vrhu
ne bo pričakalo le Sonce...
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
