Veš, mislim nate

Posedam na starem, trdem fotelju,
ki že ob vsakem nevidnem gibu,
spušča glasove, ki se mučno zajedo v glavo.

Odpiram in zapiram okna,
tisočkrat prerisana s cvetnim prahom,
ki se je pomešal s solzami dežja.

Kuham kavo, črno, tisto pravo, tvojo kavo,
da tvoj vonj razprostrl bi se v tem prostoru,
kjer smo le jaz in jaz in jaz.

Poslušam obrabljeno ploščo na
prastarem gramofonu, na katerega
pada prah: tvoj, moj in najin.

Odpiram in zapiram oči,
da bi našla tvoj obris ob meni.
Veš, mislim nate.

Lepa

Živa Mejak je napisal/a:

Lepa

...in še vedno kuham kavo...