Postoj,
večni bojevnik
v labirintu izgubljenega življenja!
Odloži ošiljene,
s strupom premazane puščice,
ki jih brezbrižno mečeš v nedolžne.
Reci, bojevnik,
mar vidiš v njih sliko svoje zlagane podobe?
V njih očeh odsev iluzije o samem sebi?
Te vznemirja iskrenost,
ki lušči maske s tvojega obraza
in podira kulise, za katerimi skrivaš svoje srce?
Te bolijo osorne besede,
ker v njih prepoznaš strup lastne nepriznane zlobe,
ki si mu nadel obleko pravičnosti?
Postoj,
utrujeni bojevnik!
Povesi roko,
v vsakem trenutku pripravljeno na strel.
Sleherna izstreljena puščica
se bo vedno kot bumerang vrnila k tebi.
Predaj se, bojevnik!
Ustavi svoj boj, v katerem ostajaš večni poraženec.
Sleci obleko tvoje namišljene resničnosti,
Življenje ti bo hvaležno ponudilo svoje naročje.
Prisluhni ubranemu petju ptic;
ozri se k soncu, ki poljublja drevo na tvojem vrtu
in s toplimi žarki objema ves svet,
ne da bi ga vprašalo po njegovih zaslugah.
Celo tebe...
Tako preprosto je to!.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
