Neskončna modrina

Naslov sporočila: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:14

Tri območja so, v katerih se gradi svet odnosa.

Prvo: življenje z naravo, kjer se odnos zadrži na pragu jezika.

Drugo: življenje z ljudmi, kjer postane govorno oblikovan.

Tretje: življenje z duhovnimi bitnostmi, kjer je odnos brezbeseden, vendar govor porajajoč.

V vsakem območju, v vsakem deju odnosa zremo prek vsega, kar za nas
postaja prisotno, na rob večnega Tija, iz vsega občutevamo njegov dih,
v vsakem tiju ogovarjamo večni Ti - v vsakem območju na svoj način.

Vsa območja so zajeta v njem, on v nobenem.

Skozi vsa sije ta ena prisotnost.

Mi pa lahko vsako območje razrešimo te prisotnosti.

Iz življenja z naravo lahko odpravimo " fizični svet ", svet
konsistence; iz življenja z ljudmi " psihični " svet, svet
afektivnosti; iz življenja z duhovnimi bitnostmi " noetični " svet,
svet veljavnosti.

Zdaj jim je odvzeta prosojnost in s tem smisel, vsako je postalo
uporabno in motno, pa čeprav jim nadevamo svetleča imena: kozmos, eros,
logos.

V resnici namreč kozmos za človeka obstaja le, če mu vesolje
postane dom s svetim ognjiščem, na katerem opravlja daritve; in eros
zanj obstaja le, če mu bitja postajajo podobe Večnega, občestvo z njimi
pa razodetje; in logos zanj obstaja le, če z delom in s službo duha
ogovarja Skrivnost.

Slovesen molk oblike, ljubeča govorica človeka, oznanjajoča nemost kreature: vse to so vrata v navzočnost Besede.

A, če naj se dogodi popolno srečanje, se troje vrat združi v ena
vrata Resničnega življenja in ne veš več, skozi katera si vstopil.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:15

Svet je za človeka dvojen zaradi njegove dvojne drže.

Človekova drža je dvojna zaradi dvojnosti temeljnih besed, ki ju more izrekati

Temeljni besedi nista samcati besedi, temveč dvojici besed.

Ena temeljna beseda je besedna dvojica jaz - ti.

Druga temeljna beseda je besedna dvojica jaz - ono; pri tem se temeljna
beseda ne spremeni, če namesto onega nastopi beseda on ali ona.

Zato je tudi človekov jaz dvojen.

Jaz temeljne besede jaz - ti je namreč drug kakor jaz temeljne besede jaz - ono.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:15

Temeljni besedi ne izražata nečesa, kar bi obstajalo zunaj njiju, temveč - izgovorjeni - prikličeta obstoj.

Temeljni besedi se izrekata z bitjem.

Če je izrečen ti, je z njim izrečen jaz besedne dvojice jaz - ti.

Če je izrečeno ono, je z njim izrečen jaz besedne dvojice jaz - ono.

Temeljno besedo jaz - ti je mogoče izgovoriti le s celim bitjem.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:16

Jaza samega na sebi ni, je samo jaz temeljne besede

jaz - ti in jaz temeljne besede jaz - ono.

Ko človek izreja jaz, misli na enega teh dveh.

Tisti jaz, na katerega misli, je prisoten, ko izreka jaz.

Tudi, ko izreka ti ali ono, je prisoten jaz ene ali druge temeljne besede.

Biti jaz in izrekati jaz je eno. Izrekati jaz in izrekati eno od temeljnih besed je eno.

Kdor izreka temeljno besedo, vstopi v besedo in biva v njej.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:17

Kdor izreka ti, njegov predmet ni nekaj. Kjer je
namrreč nekaj, je tudi je tudi drugi nekaj, vsako ono meji na drugo
ono; ono obstoji samo tako, da meji na druge. Kjer pa se izreka ti, tam
ni nobenega nekaj. Ti ne meji.

Kdor izreka ti, nima nečesa, nima ničesar. Pač pa je v odnosu.

Pravijo, da človek izkustveno spoznava svoj svet. Kaj to pomeni?
Ćlovek potuje čez površje stvari in jih izkuša. Iz njih potegne znanje
o njihovi sestavi, izkustvo. Izkuša, kako je s stvarmi.

Vendar človeku ne približujejo sveta samo izkustva.

Saj mu ta približujejo le svet, ki sestoji iz onega in onega in onega, iz njega in njega in njein nje in onega.

In pri tem se nič ne spremeni, če zunanjim pridamo še notranja
izkustva: sledimo le nevečnemuločevanju, ki izvira iz sle človeškega
rodu, da bi skrivnosti smrti odvzel njeno ostrino. Notranje kakor
zunanje stvari - stvari med stvarmi!

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:17

URESNIČENJE V DEJANJU

Samo oni, ki so spoznali, da se radost izraža po ljubezni, so se naučili presegati zakon.

Ne tako, da bi zanje vezi zakona prenehale obstajati - pač pa tako, da
so se srečali s temi vezmi, kakor, da so utelešenje svobode.

Svobodna duša uživa v sprejemanju vezi in ne išče, kako bi se jih
izognila, saj v vsaki izmed njih čuti manifestacijo neskončne energije,
katere radost je v ustvarjanju.

Dejstvo je, da tam, kjer ni nikakršnih vezi, kjer je blaženost prostosti, duša neha biti svobodna.

Tu je njena škoda: tu je njena ločenost od neskončnega, njena agonija v grehu.

Kadarkoli pade duša ob klicu skušnjave proč od vezi zakona, podobno
kot otrok, oropan podpore materialnih rok, zakriči: Ne udari me!

" Zveži me, " moli on " o, zveži me z vezi svojega zakona, kjer
bom povezan s tvojo radostjo; ubrani me s svojo čvrsto roko pred smrtno
popustljivostjo greha!"

Tako kot nekateri ob domnevi, da je zakon v nasprotju z radostjo,
zamenjujejo omamljanje z veseljem, so v naši deželi tudi številni, ki
si predstavljajo, da je dejavnost v nasprotju s prostostjo.

Menijo, da je dejavno bivanje na materialni ravni omejitev svobodnega duha naše duše.

Toda zapomniti si moramo, da tako kot se radost izraža v zakonu, tudi duša najde svojo prostost v dejavnosti.

To je zato, ker radost ne more najti izraza v sami sebi, ampak teži k zakonu, ki je zunaj.

Kot kaže, je tako zaradi tega, ker duša ne more najti svobode znotraj sebe, ampak terja zunanje dejanje.

Človekova duša se vedno osvobaja iz lastnega objema s svojo
dejavnostjo; če bi bilo drugače, ne bi moglo biti storjeno nobeno
prostovoljno delo Neskončna modrina Icon_wink

( Rabindranath Tagore )

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:18

..čim bolj človek deluje in aktualizira, kar je bilo v njem spečega, toliko bolj krajša razdaljo že - biti.

V tej aktualizaciji človek vselej nareja samega sebe bolj in še bolj
opredeljenega in se razločno vidi v vedno novih vidikih sredi svojih
različnoih dejavnosti v državi in družbi.

Tak pogled deluje v prid svobode.

Svoboda ni v temi niti v nejasnosti. Nobena vez ni tako strašna kot tista, ki je od nejasnosti.

Tej nejasnosti se je treba izogniti, kajti seme hoče vzkliti in popek se hoče razcveteti.

Rešiti se je treba omota dedoločenosti, kajti zamisli v našem umu neprestano iščejo možnosti, da bi dobile zunanjo obliko.

Enako tudi naša duša, da bi se rešila megle nerazločnosti in prišla
na odprto, zase neprestano ustvarja novapodročja dejavnosti in pridno
izumlja njene nove oblike, celo take, ki za smisel njenega zemeljskega
življenja niso ravno potrebne.

In čemu? Ker hoče prostost. Hoče se videti, hoče se uresničiti.

( Rabindranath Tagore )

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:19

Vede so v okviru indijske tradicije razumljene
kot sveto besedilo, tako kot knjige Kristjanov, Muslimanov ali Judov. V
vedskih besedilih najdemo zametke osnovnih pojmov, ki jih šele
Upanišade kot zaključni del Ved povzdignejo na najvišjo teoretsko in
praktično raven.

Upanišade tako ostajajo ključen filozofski tekst, ki s prvim bolj
obširnim prevodom v slovenski jezik tudi tukajšnjemu bralcu prinašajo
delček duha velikih mojstrov. Razgrinjajo osnovna eksistencialna
vprašanja, ki so za sodobnega človeka še kako aktualna.

Kako navdihujoče! Branje odlomkov Upanišad je kot svež veter in kot
rahel dež, ki osvežita pokrajine utrujene, od sodobnega načina
življenja izmučene duše. Morda še nikoli v zgodovini nismo tako zelo
potrebovali duhovne osvežitve, kot jo zdaj, ko svet poka po šivih in se
zemlja stresa zaradi jeze. Čas je - zadnji čas!, da ne posegamo več
navzven, ampak se obrnemo k svoji notranji domovini in v njej počastimo
Gospodov sveti ogenj. Čas je, da ukrotimo svoj um, da odpremo srce in
dušo ter se naravnamo na vibracije Sebstva. Te čiste zavesti, ki je v
nas in v vsem, ki nas povezuje, v ljubezni in milosti, v Eno, da nismo
več ločeni, ne osamljeni, ne žalostni, temveč radostni bivamo v
polnosti nespremenljive celote. In vemo, za vekomaj vemo: smo čisti in
nesmrtni. Rečeno je bilo (pred več kot dvema tisočletjema in petsto
leti): Sebstva ne more spoznati nihče, ki ne zapusti nepravičnosti, ki
svojih čutov nima v oblasti, ki uma ne zna utišati in ki se ne obrne
vase. Tisti pa, ki spozna vseprisotno Sebstvo - ta izvir življenja, ki
je Bog - tisti bo izstopil iz začaranega kroga dvojnosti. Videl in
slišal bo. In bo usmrtil samo smrt.

-Manca Košir

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:22

Za dne pozabim nase ob svojem delu. A ko se
pozno jesensko sonce popoldne spušča v zaton in se barve neba skalijo,
se skalijo tudi čustva mojega srca. Na tem svetu je mnogo takih, ki jim
duše živijo v zidanih hišah - ti si lahko dovolijo, da prezirajo to,
kar imenijemo zunanji svet.

Moj duh pa živi pod drevesi na širokem polju in neposredno jemlje
vase poslanice, ki jih prinašajo svobodni vetrovi, ter iz globine
svojega bitja odgovarja vsem muzikalnim kadencam svetlobe in teme...

Rabindranath Tagore - Ghare Baire

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:22

Resnična značilnost življenja je, da ni celostno
samo v sebi; iti mora iz sebe. Njegova resnica je v prometu med
notranjim in zunanjim.

Da bi živeli, kakor je prav, mora telo ohranjati različna razmerja
z zunanjo svetlobo in zrakom - ne le da bi pridobivaloživljenjsko moč,
ampak tudi, da bi to moč uprizarjalo.

Upoštevajmo, kako zaposleno je telo z lastnimi notranjimi opravki;
njegov srčni utrip se ne sme ustaviti niti za sekundo, njegov želodec,
njegovi možgani, vse to mora neprenehoma delovati. In vendar to še ni
dovolj; telo je tudi navzven ves čas brez počitka. Njegovo življenje ga
vodi k neskončnemu plesu dela in igre navzven; ne more se zadovoljiti s
kroženjem notranje ekonomije, in svojo izpolnitev ter radost najde le v
izletih navzven.

Enako je z dušo. Ne more živeti od lastnih notranjih občutkov in
predstav. Venomer potrebuje zunanje predmete; ne samo, da bi nahranila
svojo notranjo zavest, ampak, da bi se uresničila v dejanju; ne le, da
bi prejemala, ampak tudi dajala.

Rabindranath Tagore

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:23

Osnovni zakon in glavni ključ praktične teurgije
pri resnem študiju kozmičnega in astralnega, fizičnih in duhovnih
misterijev, je bil in še zmeraj je to, kar so grški neoplatoniki
imenovali "teofanija".

Njen splošno sprejeti pomen je "komunikacija med bogovi (ali bogom)
in posvečenimi smrtniki" ( ki so takšne zveze duhovno sposobni).

Ezoterično pa teofanija pomeni veliko več. Kajti ni samo prisotnost
nekega boga, temveč dejanska, četudi minljiva inkarnacija, neke vrste
stapljanje osebnega božanstva, "višjega Jaza" s človekom - njegovim
namestnikom na zemlji.

Splošno pravilo je, da najvišji bog, duhovna duša človeka (Atma - Buddhi) osenči posameznika samo zaradi učenja in razodetja;

torej, ki to duhovno dušo imenujemo angela varuha..."zunaj je in straži"...

Vendar se pri teofanskem misteriju inkarnira v teurgistu zaradi
razodetja. Če je inkarnacija prehodna, med med skrivnostnimi stanji
transa ali "ekstaze", ki jo Plotin definirakot "osvoboditev duha svoje
končne zavesti, ko je le - ta eno in postane identična z neskončnim",
je to vzvišeno stanje zelo kratko.

Ker je človeška duša poganjek ali izžarevanje njenega boga,
postaneta "oče in sin" eno, " božji izvir teče kot potok v svojo
človeško strugo".

V izjemnih primerih pa je misterij popoln; beseda dejansko postane
meso, posameznik dobesedno božanski, kajti njegov osebni bog ga je
naredil za svetega . za "tempelj božji", kot pravi Pavel.

H.P.Blavatsky

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:24

To, kar tu razumemo kot osebni bog človeka,
seveda ni samo njegov sedmi princip, kajti ta je samo en žarek
neskončnega morja luči.

Skupaj z našo božansko dušo, Buddhijem, se ne more imenovati duada,
kot bi se drugače lahko, ker je sicer sestavljen iz ATME in BUDDHIJA
(dveh višjih principov), vendar prvi ni bitje, temveč emanacija iz
Absolutnega in v resnici od njega neločljiv.

Osebni bog ni monada, temveč dejansko njen prototip, ki mu v
pomanjkanju boljšega jaza pravimo manifestirana karanatma (kavzalna
duša), eden od sedmih in najvažnejših zbiralnikov človeških monad ali
Egov.

Le ti se oblikujejo počasiin jih med inkarnacijskim ciklom krepi
stalno dodajanje individualnosti iz osebnosti, v katerih se inkarnira
adrogin, pol- duhovni pol- zemeljski princip, ki je tako zemeljski kot
nebeški in ga vedantisti imenujejo JIVA in VIJNANAMAYA KOSHA, okultisti
pa MANAS (duh)...

Skratka kar se delno združeno z monado inkarnira ob vsakem novem rojstvu.

H.P.Blavatsky

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:25

V popolni harmoniji s svojim sedmim principom, čistim duhom, je to božanski Višji Jaz, kar ve vsak študent teozofije.

Po vsaki novi inkarnaciji Buddhi- Manas odbere vonj cvetice, imenovane
"osebnost", od katere pusti samo njen čisto zemeljski ostanek - njeno
usedlino, ki kot senca počasi premine.

To je najtežji del nauka, ker je tako transcendentalno metafizičen

H.P.Blavatsky

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:25

"Ponudil bom čaščenje svojega srca, ko bom molil
do konca vesoljstva, do začetka vseh začetkov, cilja človeškega
iskanja, nesmrtnega razodetja, ko bom častil stvarnika luči in resnice,
sejalca razuma, ljubezni do nesmrtnega življenja. Nobena skrivna beseda
ne bo mogla govoriti o tebi, Gospod. Zato ti moj duh želi vsak dan
zapeti hvalnico. Jaz sem posoda tvojega duha. Moj duh je tvoje glasbilo
in tvoj nauk igra nanj. Zdaj vidim sam! Prejel sem moč od tebe. Kajti
tvoja ljubezen nas je dosegla.

In zdaj se ti bom zahvalil tako, da ti bom zapel hvalnico, kajti
prejel sem življenje od tebe, ko si me poučil v modrosti. Kliče tvoje
ime, ki je skrito v
meni:...................................................................................................

Ti si, ki obstajaš z duhom.

(gnostična hvalnica o tišini, o velikem nevidnem Duhu)

VI, 60,17- 61,17

Prav je, da ohranjamo v tišini, kar je skrito.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:27

"Objemiva se ljubeče, o sin moj! Veseli se tega! Kajti od njih že
prihaja k nama moč, ki je luč. Saj vidim! Vidim nepopisne globine. Kako
naj ti to povem, o moj sin? Kako naj ti opišem vesoljstvo? Jaz sem duh
in vidim drugega duha, tistega, ki giblje dušo! Vidim tistega, ki me
premakne iz čiste pozabe. Daješ mi moč! Vidim sebe! Želim govoriti!
Strah me zadržuje. Našel sem izvor moči, ki je nad vsemi močmi,
tistega, ki nima začetka. Vidim vodnjak, v katerem kipi življenje.
Rekel sem, o sin moj, da sem jaz Duh. Videl sem! Jezik tega ne more
razodeti. Kajti vsa osma, in vse duše, ki so v njih, in angeli, vsi
pojejo hvalnico v tišini. In jaz, Duh, razumem"

(57,26- 58,22)

Hvalnica tišini

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:28

TABULA SMARAGDINA ali SMARAGDNA PLOŠČA

je zbirka magijskih in alkimističnih izrekov. Po legendi naj bi bile
bronaste črke vgravirane v smaragdni nagrobnik Hermesa Trismegista.
Zapis prvič omenja islamski mistik in alkimist Jabir ibn Hajan v VIII.
stoletju.

Jabirja so v srednjem veku na Zahodu imenovali Geber, uveljavil se
je kot nesporna, v bajko zavita avtoriteta in postal zaščitnik
alkimistične umetnosti, zaradi česar so mnogi avtorji svoje razprave
podpisovali kar z njegovim imenom in ostali anonimni ( v alkimiji zelo
pogosta navada ).

Albert Veliki poroča o latinski verziji Smaragdne plošče, slog
besedila pa govori v prid predislamskega izvora. Večina raziskovalcev
meni, da je spis nastal v kontekstu in obdobju helenističnega
hermetizma, pravi avtor pa, tako kot pri vseh hermetičnih spisih,
ostaja neznan.

Prevod zapisa:

Resnično je, brez laži, gotovo in najresničnejše.

Kar je nižje, je enako višjemu, in kar je višje, je enako nižjemu,
zakaj iz ene stvari izhajajo vsa čudesa. In kakor so vse stvari izšle
iz enega,

prek enega samega, tako so vse stvari rojene s prilagoditvijo te edine stvari.

Sonce je njegov oče, Luna njegova mati. Veter ga je prinesel v
trebuhu in zemlja ga hrani. On je oče vseh čudes sveta. Njegova moč je
popolna, ako je usmerjena k zemlji. Zemljo ločuje od ognja, mehko od
gostega, na blag način to počne, z veliko modrosti. Z zemlje se dviguje
v nebo in se nanjo vrača, da prejme moč višjega in nižjega. Slavo vsega
sveta tako pridobivaš in vsakršna tema beži pred teboj. To je
najsilovitejša moč vseh moči, ki zmaguje nad mehkim in prežema vsako
trdno snov. Tako je svet ustvarjen. Od tod in na takšen način izhajajo
vsa čudovita preoblikovanja.

Zato se imenujem Hermes Trismegist, hranim namreč tri dele modrosti vsega sveta.

Dovršeno je, kar sem rekel o delovanju Sonca.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:28

Spoznal sem, kar je skrito in kar je vidno,

poučila pa me je modrost, umetnica vsega.

V njej je namreč duh, ki je umen, svet,

enkraten, mnogoter, pretanjen,

gibek, razločen, neomadeževan,

jasen, neranljiv, dobrohoten, oster,

samostojen, dobrotljiv, človekoljuben,

stanoviten, neomajen, spokojen,

vsemogočen, vseviden,

ki pronica skozi vse duhove,

umne, čiste in najbolj pretanjene.

Sveto Pismo

Mdr 7,21- 23

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Pet 18 Apr 2008 - 0:29

Molil sem in dana mi je bila preudarnost,

klical sem, in name je prišel duh modrosti.

Bolj sem jo cenil kakor žezla in prestole,

v primerjavi z njo sem imel bogastvo za prazen nič.

Niti z neprecenljivim draguljem je nisem primerjal,

saj je v njenih očeh vse zlato le kupček peska

in srebro se nasproti njej šteje za blato.

Bolj kot zdravje in lepo postavo sem jo vzljubil;

sklenil sem, da jo bom raje imel kakor luč,

ker njen plamen ne pozna pojemanja.

Sveto Pismo

Mdr 7,7- 10

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Ned 27 Apr 2008 - 10:09

Jezus
jim je dejal: "Ko boste iz dveh naredili eno, ko boste znotraj naredili
enako kot zunaj in zunaj kot znotraj, zgoraj kot spodaj, in ko boste
moško in žensko naredili v eno samo...takrat boste vstopili v
kraljestvo."

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Ned 27 Apr 2008 - 10:16

Približal sem se meji smrti, stopil sem na Perzefonin prag, podal sem
se skozi vse elemente in se vrnil, sredi noči sem videl belo sijoče
sonce, približal sem se bogovom zgornjega in spodnjega sveta in jih od
blizu častil.

Lucij Apulej

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Ned 27 Apr 2008 - 10:35

Sprva tavaš in trudno hitiš tem in tja, strahoma neposvečen potuješ v temo: nato te pred končno posvetitvijo doletijo vse grozote, trepetaš, se treseš, znojiš, čudiš: nato te obsije čudovita svetloba, prispeš v čiste dežele in na travnike, z glasovi, rajanjem in veličastjem svetih zvokov in oblik: tisti, ki je izpolnil posvetitev, se med njimi prosto giblje, osvobojen in okronan se pridruži božanskemu občestvu in prijateljuje s čistimi in svetimi ljudmi.

Temistij

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Ned 27 Apr 2008 - 11:51

Eno od najpomembnejših razodetij na začetku Poimandresa je, da gre iskalec najprej skozi vizijo resničnega, nato pa se zagleda v skupini posvečencev, v primerjavi s katerimi je večina ljudi spečih ali pijanih. Na koncu besedila je razkrita naloga, ki čaka vsakega iskalca: "posvečenje", vrnitev duha v svet, da bi drugim pokazal pot v onostranstvo.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Čet 15 Apr 2010 - 12:46

Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.

Ne boj se odločnosti. Tako vsaj vem, pri čem sem.

Ne sili me. S siljenjem me samo učiš, da zmaguje moč. Raje me
vodi.

Ne spreminjaj svojih odločitev. To me samo zmede. Potem pa
skušam doseči vse, kar mi pride na um.

Ne obljubljaj. Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš
moje zaupanje vate.

Ne nasedaj, kadar te hočem vreči iz tira, sicer bom poskušal
doseči še več takih 'zmag'.

Ne delaj si preveč skrbi, če ti kdaj zabrusim: 'Sovražim te!'.
Hočem te samo razjeziti, če si mi kaj storil.

Ne dopusti, da bi se jaz počutil manjšega, kot sem. Lahko
podivjam.

Ne naredi zame tega, kar zmorem sam. Sicer se bom obnašal kot
dojenček in te bom še naprej imel v svoji službi.

Ne ukvarjaj se preveč z mojimi razvadami. Nevarno je, če jih
obdržim za stalno.

Ne popravljaj me pred drugimi ljudmi. Name narediš večji vtis,
če me pokaraš mirno in na samem.

Ne poskušaj govoriti o mojem vedenju, kadar se prepirava. Iz
različnih vzrokov tedaj ne slišim posebno dobro. Rajši ukrepaj.
Pogovoriva se lahko kdaj drugič.

Ne poskušaj mi pridigati. Čudil se boš, kako dobro vem, kaj je
prav in kaj ni.

Ne reci mi, da so moje napake grehi. Naučiti se moram delati
napake, ne da bi zaradi tega mislil, da sem slabši kot tisti, ki napak
ne dela.

Ne nergaj. Sicer se moram, da se zavarujem, narediti gluhega.

Ne zahtevaj pojasnil za moje napačno vedenje. Res ne vem, zakaj
sem to storil.

Ne dvomi o moji poštenosti. V strahu se bom zlagal.

Ne pozabi, da rad delam poskuse. Tako se učim. Pusti mi to
veselje.

Ne ščiti me pred posledicami. Zbrati moram izkušnje.

Ne posvečaj preveč pozornosti mojim malim težavam z zdravjem.
Začel bom ceniti rahlo zdravje.

Ne umikaj se, če želim kaj zvedeti, sicer boš kmalu ugotovil, da
iščem odgovor drugje.

Naj ti ne bo pod častjo, če se kdaj opravičiš. Pristno
opravičilo ogreje moja čustva do tebe.

Ne delaj vtisa, da si popoln in nezmotljiv. Bil bi prevelik vzor
zame.

Naj te ne skrbi, če imaš premalo časa zame. Važnejše je, kako
prebijeva skupni čas.

Ne pozabi, da potrebujem veliko razumevanja in opogumljanja,
sicer ne bom mogel napredovati.

Pomisli: več me nauči vzornik kot kritik.

n.n.

Naslov sporočila: Re: Neskončna modrina Čet 15 Apr 2010 - 13:26

Mark Ardent je napisal/a:: Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.

n.n.

Mark dobrodošel spet na straneh literarnega vala. Ker nisem več na Netlogu sem že pogrešal tvoje prispevke. Smile

» TEMNA MODRINA