Žalostna II

Žalostna II

Zjutraj, ko se v postelji zbudimo,
bi morali biti veseli, ker še živimo.
Če je zunaj deževen ali sončen dan:
narejen je za to, da ne bi bil zaman.
Tudi rastline in ptice se ga veselijo.
Čeprav žejne in lačne, veselo žgolijo.
Vesolje se veselo rojeva, umira in razvija,
na Val-u pa je zakon - globoka depresija.

Rado Novak je napisal/a:

Žalostna II

Zjutraj, ko se v postelji zbudimo,
bi morali biti veseli, ker še živimo.
Če je zunaj deževen ali sončen dan:
narejen je za to, da ne bi bil zaman.
Tudi rastline in ptice se ga veselijo.
Čeprav žejne in lačne, veselo žgolijo.
Vesolje se veselo rojeva, umira in razvija,
na Val-u pa je zakon - globoka depresija.

Rado brez tebe bi pa res bilo malce otožno. Taki kot ti poskrbijo, da se ravnotežje ne poruši.

Rado Novak je napisal/a:

Žalostna II

Zjutraj, ko se v postelji zbudimo,
bi morali biti veseli, ker še živimo.
Če je zunaj deževen ali sončen dan:
narejen je za to, da ne bi bil zaman.
Tudi rastline in ptice se ga veselijo.
Čeprav žejne in lačne, veselo žgolijo.
Vesolje se veselo rojeva, umira in razvija,
na Val-u pa je zakon - globoka depresija.

Hm, na žalost so v pesništvu ravno nesrečni ljudje tisti, ki iz sebe dajo najlepše stvaritve! Primerov je neskončno mnogo, vse od Prešerna, Puškina, Lermontova, in še mogih drugih! Ljudje smo na žalost taki, da začenjamo razmišljati o svetu šele v nemogočih situacijah! No, ima pa prav Miro Tičar, ko pravi, da je slika popolna, ko sta na emem kovancu gravirani obe strani - glava in pismo!! Torej je dobro, če pišeš še naprej na tisto stran, kjer je glava, ker kakšen dan streznitve nam depresibnim siromakom kar prav pride! Pesem pa je zanimiva, lepa in stvarna ( Zame malo preveč, no, kdo sem jaz da bi sodil!? )

Kadar Duša (preveč) trpi, Telo krikne ...
http://blog.thefoundationstone.org/wp-content/uploads/2010/08/BetweenHeavenAndEarth.jpg