Žalostna

Kako naj izpolnim praznino srca
a naj izpijem grenkobo do dna.

Je v meni ljubezni prijem popustil
da pošasti zlobe je iz ječ izpustil.

Kako je boleč odmaknjen pogled
v tišino ujet je svet brez besed.

Ko s koraki trdote stopam po poti
počasi se bližam svoji samoti.

Le grenka solza bo padla na tla
o kam je svetloba nenadoma šla.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Kako naj izpolnim praznino srca
a naj izpijem grenkobo do dna.

Je v meni ljubezni prijem popustil
da pošasti zlobe je iz ječ izpustil.

Kako je boleč odmaknjen pogled
v tišino ujet je svet brez besed.

Ko s koraki trdote stopam po poti
počasi se bližam svoji samoti.

Le grenka solza bo padla na tla
o kam je svetloba nenadoma šla.

Ta je pa res žalostna, Miro, kar je čudno, saj si vsaj doslej bil veder človek, poln optimizma?!

Je pa pesem lep utrinek iz življenja! Čestitam!

Miroslav Tičar je napisal/a:

Kako naj izpolnim praznino srca
a naj izpijem grenkobo do dna.

Je v meni ljubezni prijem popustil
da pošasti zlobe je iz ječ izpustil.

Kako je boleč odmaknjen pogled
v tišino ujet je svet brez besed.

Ko s koraki trdote stopam po poti
počasi se bližam svoji samoti.

Le grenka solza bo padla na tla
o kam je svetloba nenadoma šla.

...žalostno čudovita...

Vasja Belšak - Tihi Don je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Kako naj izpolnim praznino srca
a naj izpijem grenkobo do dna.

Je v meni ljubezni prijem popustil
da pošasti zlobe je iz ječ izpustil.

Kako je boleč odmaknjen pogled
v tišino ujet je svet brez besed.

Ko s koraki trdote stopam po poti
počasi se bližam svoji samoti.

Le grenka solza bo padla na tla
o kam je svetloba nenadoma šla.

Ta je pa res žalostna, Miro, kar je čudno, saj si vsaj doslej bil veder človek, poln optimizma?!

Je pa pesem lep utrinek iz življenja! Čestitam!

Vasja, vsak ima v življenju vrhove in doline. Sem mislil, da sem postal imun na take občutke, pa sem se zmotil.
Ampak kar je je. Poskušam sprejeti, dojeti občutke, jih preboleti in iti dalje.
Hvala za lep komentar.

Katarina Potočnik je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Kako naj izpolnim praznino srca
a naj izpijem grenkobo do dna.

Je v meni ljubezni prijem popustil
da pošasti zlobe je iz ječ izpustil.

Kako je boleč odmaknjen pogled
v tišino ujet je svet brez besed.

Ko s koraki trdote stopam po poti
počasi se bližam svoji samoti.

Le grenka solza bo padla na tla
o kam je svetloba nenadoma šla.

...žalostno čudovita...

Sem prav žalostno vesel, da ti je všeč. Lepo bodi.