Bežim, bežim, bežim

Bežim, bežim, bežim


Napisala sem,

malo bolj mračen spev,

a mi malo je bolečine vzel...:



Zelen in mehak

v jutranji mrak

spremlja me tvoj korak,

ki ga duši mladi mah.


Jaz pa bežim,

več ne živim,

le jočem v spomin.


Rada bi se skrila,

pred spomini pobegnila.

Kam duša gre,

ko jo boli srce

vsak hip od dne do dne.


Tavam v mraku zelenem,

se v zeleno odenem,

vzemi med veje me,

a pred bolečino se skrijem ne.


Bežim, bežim, bežim...



Lučka