Ljubim jo

Ljubim tišino zapisano z neznanimi notami,
njeno melodijo, pomirjajočimi dotiki,
ki skorajda brez vzroka krepijo misli.

Ljubim tišino, med katero polagam svoje telo
na že obrabljen fotelj, s katerim še vedno
premlevava skupne tegobe, se smejeva.

Ljubim tišino, ko lahko zaprem oči,
kot jih je zaprla Julija, zbežim drugam
in poslušam pletenje pajkove mreže.

Ljubim tišino, ker jo lahko spremljam z očmi,
se pustim fascinirati in s tem spoštovati
ta delec življenja, ki te boža po laseh.

Preprosto ljubim, ko zavita v odejo,
gola, a z nogavicami, posedam na tleh,
si prižgem cigareto in z dimom rišem tišino.