MOLEDOVANJE TRUBADURJA USAHLIH LUTENJ
povedi me iz labirinta smrti
predolgo sem lomastil
izgubljen
po njegovih vlažnih hodnikih
bolj kot lokava prerokovalka
poznam vsak pedenj
njegove dlani
prižmi se tesno k meni
in preveč me ne sprašuj
ne zanimajo me tvoji babilonski stolpi
ne gotske katedrale
v katerih sem bil jaz svoj čas z jato črnih ptic
vladar
ne zanimajo me
ruševine ki si jih pustila za seboj
ne mlake krvi
v katerih si utopila svoje otroke
naveličan sem življenja
trubadurja usahlih lutenj
naveličan sem zelenih morbidnih travnikov
otožnih cipres
in moledovanja odrešenika
zlomljenih postav
preklet sem
od bedenja ob viharnih nočeh
spanja
z leščerbo na mahovitih grobovih
preklet od
prežetosti s trohnobo mrličev
in malikovanja gospodarja prstanov
popelji me dokler
še ure ne zlomijo kazalcev
dokler še časa ne zakopljejo
morbidni grobarji