PASIJON

Pasijon



Tam na sveti gori so zorele otožne olive,
visele so na njegovem drevesu spoznanja.
A prišel je dan D slovesa
in jih že stiska v sok močna preša:
Strašljivi cvetovi
zaklete magnolije
srh škrlatni kapljajo
na zlepljene ustnice.

Muškatni oreščki meglenih oči
si kotalijo navzgor temne misli,
čez hribovje zakrčenih prsi.

ČE-ji nešteti so se zarili
v njegovo drobovje,
in mu izpili vso kri.

Vsak čas bo gigantova noga
zdrobila v prah
puhlo glavo ponosa ...

Bog Mars mu je rekel: Ne nori!
V odmev so mu peli satani.
Zadnji krik se je čul:
Eli, Eli, lama sabaktani!
...