S teboj sem bila nocoj, moj poet,
v pesmih sem te čutila,
lepoto tvojo, moč,
bolečino, radost.
Drhtela sem s teboj,
jokala se,
smejala.
Objemalo me je tvoje
čutno prepletanje besed
in v srce se je prikradla toplina.
Podaril si mi več,
kot si morda želel.
Dal si mi svoje pesmi,
hrano za mojo dušo,
za moje ranjeno srce.
Ne morem reči,
da sem srečnejša,
lahko pa priznam,
da sem mirnejša.
Hvala ti,
hvala za vse , kar si mi dal,
in kar mi skozi svoje pesmi daješ ...
Poet moj,
hvala ti...