Aurora Borealis
Sem neke vrste stezosledec
Lovim magnetne niti
Večnih potovanj
In vsakič upam
Da se spet
Dotaknem
Tvoje
Že dolgo nisem več pes
Ki v mračnih morjih
Hrepenečih duš
Zasleduje svoje žrtve
In jim trga nežni miokard
Tudi ptica selivka nisem več
Ki vneto spravlja
Kukavičja jajca
Svojih sprevrženih strasti
V sočna gnezda
Tujih misli
A vendar še imam
V svojem čarobnem nosu
Živahne magnetite
Še znam zavohati sled
Tvojih svetlobnih stopinj
Ko sem blizu tebe
Začutim koherenco zvokov
V tvojem mojem srcu
Okoli naju pa pleše
Aurora Borealis