Danes je nov dan
Njuni srci sta se dotaknili,
ravno ob pravem času
sta prišla na grajsko obzidje,
da so lahko sončni žarki
naslikali ples angelov,
podaril ji je enega,
kristaliziranega
iz matrice njegove
duše.
Vse je bilo tako kot je sanjaril
in še mnogo lepše ...
saj sta čutila enako,
sebe je doživela kot
božansko posodo
iz katere vre nektar samo
zanj …
trenutki strasti,
ko sta se ljubila,
so mu dali piti večnost,
blaženost na njenem obrazu,
ki ga je prekril s cvetjem poljubov,
ga je potopila na dno oceana,
k izvoru,
k srcu.
V njemu se je včeraj stari svet podrl,
za trenutek je zaživel v nebesih z njo.
Danes je nov dan
in bo moral sestaviti novo Zemljo,
brez nje.