Megleno jutro se razrašča v sonce.
Inicialke v lubju in šepet dreves.
Razbija slap se v mokre iskre konce.
Odbije poldan – tokrat gre zares.
Trepet dveh parov nog po muljeteri
Ukradeni pogledi. Znoj teles.
Kri, ki se kliče, išče v isti smeri,
In že se zavrti pomladni ples.
Rad vedel bi okus poljuba vrtnic.
In rad bi videl, če je vse to res…
Čudaka sta odprla stran osmrtnic.
Ukradla zase sta edini ples!
(iz mojega arhiva, 2003)