Nekje globoko in se globlje v srcu čutim,
Čutim, da se nekaj dogaja,
Ko pomislim nate,
Nate, ki vem, da ni ti para.
Takrat je moje srce obdano s toplino,
S toplino čiste ljubezni,
Z veseljem in s srečo.
Vse to predstavlja prižgano svečo,
Ki sveti z močjo,
Z močjo, ki bi osvetlila luno spečo,
In s plamenom, ki ne ugasne ga nobena sila,
Ne veter, ne dež,
Niti poplava iz Nila.
Le kako je mogoče, da človek ne zajoče
Od sreče, da našel je ljubezen,
Da našel je tisto, kar življenju daje smisel,
Da našel je nekaj, kar premaga vsako bolezen.
Kajti le ta po smrti tudi sama umrje,
Umrje, ker bolezen je tečna!
?!?A ljubezen?!?
Ljubezen je VEČNA.
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
