Ponedeljkovina

Ubogi človek, podoba samosvoja,
v vzratnem zrcalu nemih besed
brez lastnega morečega odseva.
Siva zmeda v njegovi nori glavi,
rahlo upogiba mehko hrbtenico.

Objokane oči pod vlažno prevezo
sanjajo izgubljene solze sreče.
Možgane razjedajo lačni mikrobi,
ki besno pljuvajo misli v prazno.
Slabotno srce bije neskončen boj.

Boleč spomin, namočen v pozabo,
pripravljen za nov je dan.