Besede so tekle

Pobrala si me
v Šempetru
in na radiu
je igral Dylan.
Lasje so nama
plapolali
skozi okna
starega fičaka.
Od začetka so besede
tekle počasi.
Od kod si,
kam greš …
in podobno.
Morje je bilo še daleč
in besede so tekle
in tekle
in zagorele
kot posušena trava
dolž poti.
Ustavila sva se
v Senožečah,
v stari oštariji
zraven ceste,
da zapijeva snidenje …
in morje je bilo
že skoraj na dosegu roke.
In pivo je teklo, teklo …
in besede so tekle
tekle, tekle…
V Fieso sva prišla pozno,
ko je večer
že sestrelil sonce
in se kot moški in ženska
zlila z morjem.

Zaključek in zlitje z morjem je odlično. Morda jo je malo težje "posvojiti" kot celoto, kaj vem ... morda ker je tako živo videna skupaj s kraji, ki so bralcu lahko neznani... Drugače pa všeč, všeč - se zariše zgodba v očeh