Čutim spomine

Čutim spomine...

Čutim spomine
tvojo roko v laseh,
ki drsi na lice vrat,
se igra z vršički hribcev,
ki silijo v pomlad,
potem pa usta se pridružijo,
svojo pesem mi v vršičkih pojejo,
roka se izgublja v penini,
ki počiva v dolini,
srka z usti sekt iz mojih neder.

Jaz pa plujem v drugo smer,
se zaustaviti ne smem,
ko ti božam kroglici,
pijem nektar tvoj po slamici,
ki se žametna in sladka
pne nad rezervoarjem
tvojega nektarja,
roke mi drse po tvojih,
z mišicami pognojenih
in pogozdenih širnih poljih.

Ko mi žamet svoj ti daš,
vpijem na ves glas,
ti ječiš vdan,
delaš, se vrtiš,
ven in noter že hitiš,
da me blaženo napolniš
in potem kot v starih časih,
v najini nirvani,
umolkneš, se obrneš,
v sanjah k drugi že hitiš...

Vse so to le misli blodne,
ki me mučijo vse dni,
ponoči, zjutraj in popoldne
mi veselo govore:
daj se strezni punca,
saj si babica ti že,
ki je nihče ne pogleda,
saj ni vredna tega,
da mojega junaka gleda,
ko mi sladko spi...





Lučka