Ob oknu sedim

Ob oknu sedim!

Visoko v nadstropju pri oknu sedim
mesto gledam pod seboj,
ljudi ,ki hitijo vsak na svojo stran,
po opravkih hitijo ,se v vrvežu izgubijo.
Pogled potuje v daljavo
ustavi se na gričku Rožnika,
drevesa se priklanjajo
,vetru v pozdrav.
V mislih zdaj potujem tja ,objemam stiskam jih,
,čutim njihov dotik,
njihov vonj v nosnicah imam.
A iz sanjavih misli, dremeža ,
hripav glas me zbudi,ko pravi mi ,
pridi zdaj na vrsti si ti.