LJUDJE SO BOGU
KOT LISTJE DREVESU
Nihče in nikoli ne bo izničil
pot do razcveta vsega kar živi
prav vso vesolje išče obstojnost,
v vsakem atomu je vir večnosti.
Ko kresnem po kamnu se zaiskri
v njem so ujeti duhovi še zli,
da bi se osvobodili od močnih vezi,
jih čas poučuje naj umirijo strasti.
Drugačna iskra je v očesu zametek
s svojo svetlobo telo razvedri,
okoli nje se ustvarja prijetnost,
ki nemirno duhovnost v svetost spremeni.
Trpljenje, nesreče, bolezni uma
so ognjena vnema v stiskah ljudi,
v tem stanju se kri zavzeto bojuje,
ustvarja načelo da vzrok spremeniš.
V vsakem človeku išče vesolje
vsa hrepenenja, da jih uredi
preko ljubezni, ki je pot k izvoru
potrpežljivost spreminja vso bedo ljudi.