Zbudi me

Jutro

Zrastem iz postelje v otroštvo nekega življenja.
S pogledom sledim soncu, da se mi
po šarenicah razliva karamelno rumena bleščava.
Tešim si nenasitno lakoto in strežem radovednosti
za vsako ceno.

Poldne

S kozmično lepoto napojen se dotakneš mojega popka,
da se takrat razbrstim, kakor gre vsakomur,
enkrat v življenju vsaj.

Večer

Iztisnjen je ves sok iz medenega ožilja.
Tiho nagnem glavico v nekoga naročje
in se v solzah prepustim čakanju noči.

Potopljena v sanje bom ledenela tisoč dni...
Zbudi me, ko bo spet poldne.

(junij, 1992)