Jesenski vetrc boža boke teme,
z njim listje v nemem kriku šepeta...
Tam leno se vali kolesje vlaka...
Pa reka... Vsa globoka...
Potonila je z dnevom v noč.
Prijeten mir mi to nocoj prinaša.
Mi ni več treba klicat na pomoč.
Želim si, da ta mir ostane z mano,
da ga pokradem gori
in doma namesto rož v vazo stavim.
In vonjam potlej,
vse doklej se mila smrt izza vogala ne priplazi...
LEP JE TA SVET...
In hitro je minljiv...
(september, 2007)