Biti dober človek je težko.
Vedno nasmejan in ustrežljiv,
prešerne volje, malo nagajiv.
Verjemite mi, to ni lahko.
Malo lažje je biti zloben,
brez srca, slediš nagonu.
Prepričan, da si v vzponu,
barabi postajaš podoben.
Moje je stanje vmesna pot,
biti nekako naivno realen,
brez kapitalno velikih zmot.
Živeti kot človek normalen,
rezultat vmesnih je vsot.
Mogoče nekoč celo idealen?
© Julijan Kmet