DOM OSTARELIH
Na obisku sem v domu
kjer čakajo poslednji vlak
vprašam sestro, ki jim služi
kako dvigujejo ji tlak.
Kar lepo se ujamem z njimi
le da sem tu diplomat
vedno prav imajo oni,
na koncu moram zmagat' jaz.
Zvečer ko vsi lepo zaspijo
se najdejo med njimi gosti
kovčki dol z omar letijo,
ker jim je turizma dosti.
Peljem vsakega nazaj v sobo
ga v mraku posedim
naj le pazi na svoj kovček,
v Grobelnem ga obvestim.
Čez kakšno uro ali dve
budne peljem naokrog
ko presedli v vlak so drugi
jim zaželim srečno pot.
Zjutraj ko se mrak umakne
nekam znano se jim zdi
kar naporno potovanje
v domači postelji lepo zaspi.
Starejši človek – lepša zgodba
mladi bi se odrekali,
a prišla za njih bo ura,
ko bodo v Grobelnem presedali.