Trenutek

TRENUTEK

Na belih tleh madež je rdeč.
V kotu sobe sam sem, krvaveč.
Moj obraz rahlo se smejoč,
Na devico s koso cakajoč.
Iz predrte žile kri curlja,
Na prebela tla kaplja.
Moj obraz se le smehlja,
Ko strahu vec ne spozna.
Zazrem v svoje se norenje,
Ko zaslišim množice vršenje,
In telesa mojega drhtenje.
A prepozno moje je videnje.
Smrt mi zbuja poželjenje,
Uniči ljubo mi življenje.