Kača

KAČA

Odšla je kakor zvezda,
ki utrne se in izgine v noč.
Odšla je kot poletje,
ki ga letos ni bilo.
Odšla je kakor kača,
ki v telo spusti mi strup,
zbudi mi bolečino
in med kamenjem izgine.
Nato v večernem hladu,
v zavetju mirne sape,
že pripravlja se na nov napad.
Čaka, da ponovno iztisne strup iz sebe.
Prepoznal odslej razliko bom,
kaj kača je in kaj je vrv.
Pa če treba bo, bom
rajši v kanjon čez skale šel,
kot pa čez brv.
Na daleč ognil se je bom,
pa naj sika v prazno
ta prekleti ženski črv.