Oči zazrte visoko v nebo
proseče te iščejo, kličejo,
solze bleščijo se v črno temó
sled grenko na lica mi rišejo...
K tebi stegujem svoje roké,
a ti vedno bolj daleč si stran,
za tebe le bílo je moje srce,
zdaj pa utrinek si mi nepoznan...
Z néba siješ tako svetlo, močno
in mirno lebdiš tam med zvezdami,
a jaz na tleh, kjer te ljubim srčno,
ne vem, kje dan je, ki me predrami
iz mračnih in predolgih teh sanj,
ki ne vidim jim konca, ne kraja...
Kako naj potem verjamem ne vanj?
Moj utrinek me z upanjem navdaja!
Vestalki
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
