Ljubi veter
Rahel piš, da komaj čutim,
mi prinaša vonj po tebi,
lahna sapa, komaj slutim,
pošljem ti poljub v temi.
Veter malo bolj zapiha,
v njem zasliši se tvoj glas,
rečeš veji, naj zaniha,
z nje usuješ listja plaz.
Listi pregrinjalo dajo,
vanj se skrijem in izginem,
z mojim se telesom igrajo,
z vzdihom igro jim prekinem:
"Le vleci, veter, pihaj zdaj,
dvigni me in odpeljaj,
k tebi, ljubi, pripeljaj,
ne povrnem se nazaj!"
Sabinca, 22.10.2007