V meni živiš.
S kapljico vode na morju
v meni živiš.
Med gozdnimi kriki lebdiš
kakor megla na obvodju,
sanjaš o vrbovem polju.
V meni živiš.


V meni žariš.
Kakor mak sredi pšenice
v meni žariš.
Čez svežino jutra dišiš.
Med trni pozne vrtnice,
prepleten z nitjo pravljice,
v meni žariš.


V travi ležiš
kot metulj v popku cvetice.
V travi ležiš.
Sončev žarek si uloviš.
Z njim nahraniš bledo lice,
v njem zaslutiš pesem ptice.
V travi ležiš.


Mirno zaspiš.
Pokrit s kresnicami neba
mirno zaspiš.
In v sanjah z luno se podiš
v skrivnostna vesolja srca.
Tam, kjer ljubezen je doma,
mirno zaspiš.


(Ida &voyager-imena ne vem)