V tebi prebudila bom globine

V tebi prebudila bom globine

V tebi prebudila bom globine,
ki nesluteno počivajo pod trdo kožo.
Poklicala dno bom oceana,
ki z valovi bučno buta ob kosti.

V praznino spustila bom spomine,
da zasedejo prav vsako ložo.
Kot od vode stala tam bom izklesana,
nepremično zrla vate v temi.

Sprejel boš roko ponujeno od boginje,
ki vodila te počasi bo domov.
Slepo se vdal neznani boš usodi,
ker ocean v tebi se bo vnel.

Na vhodu videl boš le kip levinje,
čutil boš prisotnost drugih še bogov.
Srce zažgali bodo v črni ti posodi,
Abadon potlej ti bo zapel.