Zapisi v času

Naslov sporočila: Zapisi v času Ned 13 Apr 2008 - 16:30

KAHLIL GIBRAN

Gibran je najbolj priljubljen pesnik in pisatelj 20. stoletja. Iz njegovega velikega opusa smo vam pripravili izbor najlepših misli in ljubezenskih pisem, za dobro mero pa še nekaj njegovih kratkih povesti in njegov življenjepis. Knjiga, ki jo je težko odložiti iz rok!
Kahlil Gibran (izg. Džubran) se je rodil leta 1883 v Libanonu, umrl pa je leta 1931 v Združenih državah Amerike, kjer je tudi preživel večino svojega ustvarjalnega življenja.
Globina Gibranove misli in veličina njegovega duha sta povezali različne svetove in kulture v Eno, njegov genij pa je bival zunaj časa in prostora. Iz vodilnega nosilca bakle kulturnega napredka v islamskem svetu, se je na začetku dvajsetega stoletja, v zori novega tisočletja, spremenil v svetilnik, ki razsvetljuje ves planet.

DOBRO IN ZLO
"Če vse, kar govore o dobrem in zlu, drži, potem moje življenje ni nič drugega kot en sam zločin. Nevedni narodi zapirajo svoje dobre može in iz njih naredijo tirane, v deželi pa, ki ji vlada tiran, preganjajo tiste, ki si prizadevajo osvoboditi ljudi iz jarma suženjstva."

SUŽENJSTVO
"Ljudje so sužnji Življenja. Zaradi tega suženjstva so njihovi dnevi polni bede in nadlog, noči pa preplavljene s solzami in tesnobo.
Od dneva mojega prvega rojstva je minilo sedem tisoč let in od takrat gledam sužnje Življenja, ki za sabo vlečejo težke okove.
Potikal sem se po Zemljinem vzhodu in zahodu in potoval v Svetlobi in Senci Življenja. Gledal sem sprevode civilizacij, ki so iz svetlobe izginile v temo, in prav vse so v pekel potegnile ponižane duše, zlomljene pod jarmom suženjstva. Močni so v okovih in pokorjeni, pobožni pa na kolenih častijo idole." ...

DUHOVNA POVEZANOST
"Ljubezen je potomka duhovne zveze in če se ta zveza ne vzpostavi v hipu, se ne bo niti z leti niti v naslednjih rodovih."

Kahlil Gibran

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Ned 13 Apr 2008 - 16:32

Rabindranath Tagore

(1861-1941) Indijski pesnik, filozof, Nobelov nagrajenec

Rojen v Kalkuti v Indiji. Poučevali so ga doma. Poskušal je študirati pravo v Londonu, pa se je kmalu vrnil v Indijo in se je raje posvetil pisanju, filozofiji, glasbi in vzgoji. V Kalkuti je postal viden pesnik, znan tudi po drugih delih Indije. Leta 1901 je ustanovil alternativno šolo Visva Bharati, ki je kombinirala tradicionalno hindujsko vzgojo z zahodnjaškimi ideali. Ko pa je brez večjih ambicij na poti v Anglijo leta 1912 prevedel v angleščino nekatere svoje pesmi, pa je takorekoč čez noč zaslovel v Angliji in po celem svetu in že naslednje leto, 1913 je prejel kot prvi nezahodnjak Nobelovo nagrado za literaturo. Leta 1915 mu je angleški Kralj George V. dodelil plemiški naziv, vendar se mu je leta 1919 odrekel kot protest proti britanski politiki. Začel je potovati in širiti harmonijo in razumevanje med različnimi kulturami. Ko ni potoval, je stanoval v družinski hiši v predmestju Kalkute, kjer je bil literarno, duhovno in socialno-politično aktiven. Nasprotoval je nacionalizmu in materializmu ter zagovarjal duhovne vrednote in ustvarjanje novega sveta na osnovi večkulturnosti, različnosti in strpnosti. Prihodke od njegovega pisanja je uporabljal za širitev šole, ki jo je ustanovil leta 1901. Leta 1920 so po njegovem vzoru in z njegovo podporo odprli »Šolo modrosti« (School of wisdom).

Različnost, kakovost in količina njegovih del je neverjetna. Pisal je v bengalščini, pozneje pa je mnogo svoji del prevedel v angleščino. Napisal je preko tisoč pesmi, osem knjig kratkih zgodb, več kot dvajset iger, osem novel in mnogo knjig in esejev o filozofiji, religiji, vzgoji in socialnih temah. Poleg tega je ljubil glasbo in skomponiral je preko dvatisoč pesmi (glasbo in besedilo). Leta 1929 je začel celi slikati. Bil je dober poznavalec zahodne umetnosti in znanosti. Rabindranath Tagore je bil genij, velikan celega človeštva, ki ga je navdihnila tako tradiconalna Indija kot moderne zahodne kulture, in je vztrajno zagovarjal duhovne vrednote in enotnost človeštva.

»Um iz same logike je kot nož samo iz rezila - poreže roko, ki ga uporablja.«

»Lepota je nasmeh resnice, ko opazi svoj obraz v popolnem ogledalu.«

»Fanatizem poskuša varovati v roki resnico s prijemom, ki jo ubije.«

»Smrt ni ugasnitev luči; ugasne svetilko, ker je prišla zora.«

»Vse pride do nas, kar nam pripada, če ustvarimo sposobnost sprejetja.«

»Dejstev je mnogo, toda resnica je ena.«

»Tisti, ki hoče delati dobro, trka na vrata. Tisti, ki ljubi, najde vrata odprta.«

»Spal sem in sanjal, da je življenje bilo radost. Zbudil sem se in videl, da je življenje služenje. Deloval sem in opazil, da je bilo služenje radost.«

»Če zapreš vrata vsem napakam, bo resnica ostala zunaj.«

»V ljubezni se vsa nasprotja obstoja zlijejo in izginejo. Samo v ljubezni je hkrati enost in dvojnost. Suženjstvo in svoboda si nista nasprotna v ljubezni, kajti ljubezen je najbolj svobodna in hkrati najbolj suženjska.«

»Ne molimo za zaščito pred nevarnostmi, temveč za neustrašnost, kadar se pojavijo.«

»Življenje nam je dano, zaslužimo ga tako, da ga damo.«

»Darilo ljubezni ne more biti dano; čaka, da bo sprejeto.«

»Biti zmožen ljubiti materialne stvari, nositi jih nežno in z milino, pa vendar ne biti navezan nanje, to je plemenito služenje.«

»Ljudje so kruti, toda človek je prijazen.«

»Naša narava je prekrita z nasiljem, ki izvira iz želje ali strahu. Mati se odkrije s služenjem svojemu otroku. Torej naša prava svoboda ni svoboda od akcije ampak svoboda v akciji, ki jo lahko dosežemo v delu z ljubeznijo.«

»Hvala me sramoti, saj na skrivaj prosim zanjo.«

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Ned 13 Apr 2008 - 16:33

Hermann Hesse

Rodil se je v Nemčiji, večino življenja pa je preživel v Švici. Leta 1891 je začel obiskovati protestantsko semenišče v Maulbronnu (samostan Maulbronn – dežela Baden-Württemberg na jugozahodu Nemčije – so leta 1147 ustanovili cistercijani in velja danes za najbolje ohranjen srednjeveški samostanski kompleks na severni strani Alp), vendar je bil kaj hitro izključen. Nato je delal kot prodajalec v knjigarnah, kot mehanik in antikvar.

Leta 1899 je izdal prvo pesniško zbirko, po izidu romana Peter Camenzid (1904) pa se je popolnoma posvetil literarnemu ustvarjanju. Kmalu zatem se je odselil na podeželje, z željo zaživeti »daleč stran od mest in civilizacije«, čemur je ostal zvest do konca življenja. Če je do leta 1914 veliko potoval – največkrat v Italijo, nekaj mesecev pa je preživel tudi v Indiji (Indija je bila nasploh priljubljena delovna in življenjska destinacija njegovih bližnjikov: ded je bil misijonar in indolog, njegova hči – Hessejeva mati – je v Indiji preživela precejšen del mladosti, misijonarsko službo pa je tamkaj kratek čas opravljal tudi Hessejev oče) –, pa se po tem letu skoraj ni več odpravil na pot.

Med prvo svetovno vojno si je zaradi protivojne drže nakopal sovraštvo nemških nacionalistov, čemur so sledili številni javni napadi in grožnje. Trideseta leta je preživel v pripravljanju in pisanju monumentalnega romana v dveh delih z naslovom Igra steklenih biserov. Po opravljenem enajstletnem delu so ga očesne in druge zdravstvene težave odvrnile od novih večjih projektov.
Med zahodnimi filozofi so nanj najbolj vplivali Platon, Spinoza, Schopenhauer, Nietzsche in zgodovinar Burckhardt. Še bolj pa so nanj vplivale indijske in kitajske filozofije.

Leta 1946 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Pomembnejša dela: roman Peter Camenzind (1904), roman Demian (1919), roman Siddhartha (1922), roman Stepni volk (1927), roman Narcis in Zlatoust (1930), roman Potovanje na Vzhod (1932), roman Igra steklenih biserov - Magister Ludi (1943). Eseji o politiki so zbrani v delu Vojna in mir (1946). Pisal je tudi poezijo in krajše zgodbe, ki so bile izdane v številnih zbirkah.

Hessejev pisateljski opus zaznamuje presenetljiva enotnost in prepoznavnost. Ena poglavitnih značilnosti njegovega pisanja, ki korenini v njegovi strogi pietistični vzgoji, je kritično motrenje sveta in (pre)strogo prisluškovanje lastni vesti. Pridih mističnosti, ki ga začutimo v vseh delih, pa je povezan z avtorjevim dobrim poznavanjem vzhodnjaških religij oziroma filozofij, predvsem indijskih in kitajskih. Jezik zaznamuje lirična subtilnost, a tudi mogočni simbolizem, v katerem odzvanja platonistična vera v primarnost sveta idej.
Hessejevi junaki so duhovno visoko razviti posamezniki, ki se trudijo iztrgati »čredni morali« in zaživeti samo po svojih osebnih zakonitostih.

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Ned 13 Apr 2008 - 16:35

Henri Bergson

Henri Bergson (1859-1941) Francoski filozof in literat, ki je bil leta 1927 nagrajen z Nobelovo nagrado za literaturo. Preferiral je teorijo evolucije, ki temelji na duhovni dimenziji človeškega življenja in je imela velik vpliv na različne znanstvene discipline. Izobraževal se je na École Normale Supérieure in na pariški univerzi. Leta 1898 je sprejel profesuro na École Normale Supérieure. Dve leti kasneje je postal predsedujoči na oddelku za filozofijo na College de France. Leta 1914 je bil Bergson izvoljen v francosko akademijo. Leta 1921 se je preusmeril v vprašanja politike, mednarodnih razmer, moralnih problemov in religije. Bergson je bil mnenja, da je intuicija globlja kot intelekt. Promoviral je idejo dveh nasprotujočih si tendenc: notranje materije, ki je v konfliktu z organskim življenjem, medtem ko vitalni gon teži k svobodni kreativni dejavnosti. Njegovi knjigi Creative Evolution (1907) in Matter and Memory (1896) sta poskušali integrirati raziskave na področju biologije z teorijami na področju zavesti. Bergsonovo delo je smatrano za glavni izziv mehanističnemu pogledu narave. V sporu z Einsteinom je zastavljal podlago za relativno teorijo in moderno teorijo uma. Vpliv Bergsonovih knjig je bil med njegovimi nasledniki ogromen. Bil je mojster proze, stilist besede in sijajen lektor. Najpomembnejša dela: Time and Free Will (1889), Matter and Memory (1896), Creative Evolution (1907), The Two Sources of Morality and Religion (1932)...

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Ned 13 Apr 2008 - 16:48

Hafis (1320-1389) je umetniško ime Šems al Din Muhameda, ki v arabščini pomeni "tistega, ki zna Koran na pamet". Rodil se je v Širazu v Perziji. Kot teolog (duhovnik) je govoril o strpnosti, kot pesnik je napisal čez 700 pesmi, ki jih je zbral v pesniški zbirki "divan". Hafisove pesmi so velik dosežek perzijske (sedaj iranske) poezije in jih zna iransko ljudstvo na pamet. Opevajo vino, ljubezen, življenje in zasmehujejo svetohlinstvo.

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 0:33

Bob Dylan

Robert Allen Zimmerman se je rodil 24. maja 1941 v Duluthu v ameriški
zvezni državi Minnesota. Ko je bil star 6 let se je družina preselila v
Hibbing. Pri osmih ali devetih letih je igral klavir – brez nobenih
učnih ur je kar razbijal po domačem klavirju. Znal je igrati tudi
orglice. Ob dopolnjenem desetim letom je dobil še ceneno kitaro znamke
Sears Roebuck in držalo za orglice, ki ga je nosil okoli vratu. Uspešno
je končal osnovno šolo, srednjo šolo in začel z študijem. Po končani
srednji šoli se je zgodilo nekaj kar bi skoraj bilo odločilno in ne bi
imeli danes največjega folklorističnega pevca. Ko se je nekega dne
vozil z motorjem je počakaj, da je odpeljal vlak. Peljal se je čez
peron, ko je nenadoma iz sosednjega perona pripeljal vlak v nasprotni
smeri. Robert se je vrgel vmes tirnic in preplašen gledal kako vlak se
je vlak odpeljal čez. Če bi Robert nekaj sekund kasneje odpeljal čez ga
ne bi bilo več. Ob polletju prvega leta študija, se je odločil, da bo
obiskal svojega vzornika Woodyija Guthrija. Woody je napisal prek 1000
pesmi v svoji 20 letni karieri, kasneje pa ga je mučila zahrbtna
bolezen zaradi katere je umiral 15 let. Poklical je Woodya, vendar u je
njegov zdravnik povedal, da se ne more oglasiti. Podal se je na pot
samo z kitaro, orglicami, majhnim nahrbtnikom in s tisti kar je nosil.
Preživljal se je z igranjem v pivnicah, barih in podobno. Zgledal je
kot 16 letni deček, čeprav je imel 19 let. Za prenočišče ni imel
problemov imel je veliko prijateljev , pri katerih je večkrat prespal.
Nekaj krat so ga vzele k sebi družine, saj je zgledal kot izgubljen
deček. Med potovanjem si je nadel ime Bob Dylan. Zelo rad je pel
Woodyeve pesmi. Woody je bil v Greystonski bolnišnici v New Jerseyu.
Resnično je spoznal Woodya in k njemu hodil vsak teden. Woody je začel
spraševati osebje po Dylanu. Dylan je vsak dan hodil na obisk in mu
zaigral in zapel kakšno svojo priredbo njegove ali tuje pesmi. Nekega
dne je Woody dejal, da dva takratna folklorna pevca sta pevca folklore
in Bob da je folklorni pevec. Dejal je še to, da ta fant bo postal še
velik pevec. Dylanova prva pesem je bila Blowin´ in the wind katero je
napisal 1962 leta. En njegov prijatelj pripoveduje kako je Dylan jo
napisal. On mu je govoril kateri akord, da je zaigral Dylan pa je pisal
besedilo. Začel je sodelovati z Columbijo, katera je podpirala mlade
pevce. Njegov menedžer pa je bil Grossman. On je bil najboljši menedžer
tistih časov. Dylan je posnel tudi prvi album. Začel se je vzpenjati na
vrh med popularnostjo in uspehu. Povzpel se je na sam vrh. Imel je tudi
prometno nesrečo iz katere je prišel hvala bogu živ, zdrav in cel.
Napisal je veliko pesmi: My Back Pages, Chimes of Freedom, Song to
Woody, Desolation Row , Mr Tambourine Man,… Igral je tudi v filmu Pat
Garrett and Billy the Kid. Za ta film je poskrbel za muziko, ko ni
nastopal. Ena izmed teh pesmi je Knockin´n on Heaven´s door. Napisal je
tudi eno najbolj znanih rock pesmi vseh časov Like a rolling stone.
Napisal je preko 300 pesmi. Posnel je 46 albumov legalno.

Blowin' in the Wind

by Bob Dylan

How many roads must a man walk down

Before you call him a man?

Yes, 'n' how many seas must a white dove sail

Before she sleeps in the sand?

Yes, 'n' how many times must the cannon balls fly

Before they're forever banned?

The answer, my friend, is blowin' in the wind,

The answer is blowin' in the wind.

How many times must a man look up

Before he can see the sky?

Yes, 'n' how many ears must one man have

Before he can hear people cry?

Yes, 'n' how many deaths will it take till he knows

That too many people have died?

The answer, my friend, is blowin' in the wind,

The answer is blowin' in the wind.

How many years can a mountain exist

Before it's washed to the sea?

Yes, 'n' how many years can some people exist

Before they're allowed to be free?

Yes, 'n' how many times can a man turn his head,

Pretending he just doesn't see?

The answer, my friend, is blowin' in the wind,

The answer is blowin' in the wind.

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 13:07

Sapfo (atiškagrščina Σαπφώ, eolska grščina Ψάπφα), antičnagrškapesnica, * med 630 pr. n. št. in 612 pr. n. št., Eres, otokLesbos, Grčija
Sapfo naj bi bila majhne postave in temne polti. Bila je poročena in imela je hčer. Njena poezija ji je prinesla tako slavo, da so ji v sicilskihSirakuzah ob obisku v čast postavili spomenik. Njena družina je bila politično dejavna, zato je Sapfo veliko potovala. V svojem življenju je vodila višjo dekliško šolo. Najverjetneje so bile njene učenke predmet njene poezije, ki predstavlja vrh grške monodične lirike.
Bila je lirska pesnica, ki je razvila lastno sapfiško kitico. Njej pripisujejo vodenje esteskega gibanja, ki se je nagibalo stran od klasičnih tem bogov k temam izkušnje človeškega posameznika. Epigram, ki ga pripisujejo Platonu, jo označuje kot »deseto muzo«.
Večinoma je pisala ljubezenskepesmi, od katerih so se ohranili le delci, z izjemo ene celotne pesmi, Molitve Afroditi. Glede na ugled, ki ga je uživala v svojem času, je svet v njenem delu izgubil dragocen zaklad. Nekatere od teh pesmi so bile naslovljene na ženske. Beseda lezbijka je izpeljana iz imena otoka Lesbos, od koder je prihajala Sapfo. Zaradi homoseksualnih vsebin in nedvoumne erotičnosti njenega dela krščanska cerkev ni odobravala, kar je verjeten razlog, da se to ni ohranilo, saj so prepisovanje odklanjali, dela pa tudi dejavno uničevali. Gledano iz zgodovinskega stališča je Sapfo prihajala iz plemiške družine, imela tri brate, se poročila in rodila najmanj eno hčerko, bila iz političnih razlogov pregnana v Sirakuze, od koder se je vrnila leta 581 pr. n. št. in umrla v starosti.

Sapfo

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 13:29

Ivan Minatti, slovenski pesnik, prevajalec * 22. marec 1924, Slovenske Konjice.

Ivan Minatti

Minatti sodi v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno književnost. Minattijeve pesmi večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo. Velik uspeh mu je prinesla pesem Nekoga moraš imeti rad, ki jo je izdal v istoimenski zbirki leta 1963

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 13:32

Lili Novy, rojena Haumeder, slovenska pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.
Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Po očetu nemškega, po materi slovenskega rodu. Njeno prvo šolanje je bilo privatno. Sprva je pisala v nemškem jeziku nemške pesmi, sredi dvajsetih let pa se je postopoma vključevala v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi prešernovih nemških pesmi v slovenščino in obratno, začela je tudi revialno objavljati. Prevedla je velik del Goetheja iz nemščine v slovenščino in slovenske poezije v nemščino. Postopno je pod vplivi Alojza Gradnika začela s pisanjem avtorske poezije v slovenščini- otroške pesmi Pikapoka, Majhni ste na tem velikem svetu. V času njenega življenja je izšla samo ena pesniška zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se je po dinamičnem življenjskem slogu, polnem selitev (njen mož je bil vojaški stotnik, od katerega se naj bi okužila tudi s sifilisom), ustalila v Ljubljani, ker je stanovala v Schweigerjevi hiši na Starem trgu (na njej danes stoji njen doprsni kip).
Po njej je poimenovana tudi dvorana v ljubljanskem Cankarjevem domu

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 13:36

Vinko Ošlak, slovenskipisatelj in prevajalec, * 1947, Slovenj Gradec

Odraščal je v polkmečki družini na Prevaljah. Obiskoval osnovno šolo na Prevaljah in nižje razrede klasične gimnazije na Ravnah. Maturiral na Ekonomski srednji šoli v Slovenj Gradcu 1967. Študij političnih ved na FSPN v Ljubljani. Po daljši prekinitvi nadaljeval študij na Akademio Internacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo »Državna filozofija pri Novalisu«. V letu 1993 na isti akademiji ubranil magistrsko nalogo z naslovom »Identiteta in komunikacija - na primeru manjšinskega problema na Koroškem«. V letu 1983 preselitev v Celovec. Od leta 1989 zaposlen pri Katoliški akciji kot lektor in strokovni sodelavec. Piše in objavlja leposlovno literaturo in esejistiko, filozofska in družboslovna besedila, priložnostno tudi časopisno feljtonistiko v slovenščini, esperantu in nemščini. Dobitnik 2. nagrade mednarodnega natečaja za esej v esperantu (1996); dobitnik Rožančeve nagrade za esej (2003). Od leta 2004 predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja P.E.N.
Napisal: Seizmograf čutov (pesniška zbirka), Pesniški list 10 (pesniška zbirka s Tisnikarjevimi ilustracijami), Pogovori pod šotori (filozofija za odraščajoče), Temelji humanizma (brošura), Saj ni bilo nikoli drugače (literarni dnevnik), Smiselno delati - solidarno živeti (žepni socialni leksikon s soavtorjema Walterjem Sukom in Edeltraud Buchberger), 1995 Hagar (roman), Jen la sablo el mia klepsidro (literarni dnevnik v esperantu), Človeka nikar (roman), Ŝakludantoj (drama v esperantu), La klarigo de Ksantipa (monodrama v esperantu) Kaino kaj Habelo (esej v esperantu) Enkonduko en la filozofian pensadon (štud. gradivo za Medn. akad. znanosti v San Marinu) Pojasnilo prijateljem o esperantu (esej s stvarnim prikazom o mednarodnem jeziku) Enkonduko en la filozofian pensadon – Epistemologio (štud. gradivo za Medn. akad. znanosti v San Marinu) Postati pred knežjim kamnom (eseji) Obletnica mature (roman) - pred izidom tudi v nemškem prevodu pod naslovom Abituriententat Iz dnevnika (dnevnik za leto 1979-1980) Pisma vzgojiteljem (eseji o šolstvu in vzgoji) Četrti mag (poljudna filozofija) Filozofii subtende (priredba in razširitev knjige Pogovori pod šotori v esperantu) La malbabela jaro (dnevnik v esperantu za leto 1987) Tri usode (biografski eseji) - 2001 Bodi, kar si! (filozofsko-teološka monografija o narodni zavesti) - 2001 Včasih je tudi misliti užitek (esej o filozofiji in aforizmi) - 2001 Kaj je človek? (esej o filozofiji človeka) - 2002 Spoštovanje in bit (eseji o naravi, kulturi in človeku) - 2003 Med središčem in robom (esejistično dopisovanje z dr. Denisom Ponižem) - 2003 Sekira za dlako (obravnava temeljnih filozofskih vprašanj v obliki pogovora z vpraševalcem T. O. Wüsterjem) – 2003 Kaj delam, ko ljubim? (poskus filozofije ljubezni) - 2003 Mednarodni jezik (prevod in komentar Zamenhofovega eseja o mednarodnem jeziku) - 2003

Prevedel: Tagore, Rabindranath: Sadhana (iz angleščine) Tagore, Rabindranath: Lačni kamni (novele, iz esperanta in iz angleščine) Antologija sodobne indijske poezije: Košara človekovega srca, (iz angleščine, kot soprevajalec) Privat, Edmond: Gandijevo življenje (iz esperanta) Štimec, Spomenka: Senca nad pokrajino duše (roman, iz esperanta) Antologija sodobne slovenske kratke proze: Sunflanke de Alpoj, (v esperanto) Zweig, Stefan: Ŝaknovelo, (iz nemščine v esperanto) Capuder, Andrej: Bič in vrtavka (v esperanto) Rebula, Alojz: Jutri čez Jordan (v esperanto) Goll, Ernst: V trpki deželi človeka (poezija) - 1997 Cankar, Ivan: Hiša Marije pomočnice (v esperanto) Watzlawik, Paul: Da bi lažje bili nesrečni (iz nemščine) Herder, Gottfried: Zamisli o zgodovini človeštva Baum, Wilhelm: Karl Popper in kritični racionalizem - monografija o (iz nemščine) - 1998 Baum, Wilhelm: Ludwig Wittgenstein med mistiko in logiko - monografija o (iz nemščine) - 2000 Kapp, Joseph: Franjo (proza, iz nemščine) Haecker, Theodor: Vergilij, oče Zahoda (iz nemščine v esperanto in slovenščino) Hotschnig, Alois: Ludvikova izba - 2002 Haecker, Theodor: Človekov duh in resnica - 2002 Leser, Norbert: Božja vrata in okna - 2003 Michael Köhlmeier: Svetopisemske zgodbe – 2005 Roman Dobrzynski: Zamenhoifova ulica - 2005

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Pon 14 Apr 2008 - 14:41

Osho - Bhagwan Shree Rajneesh (1931-1990) Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj.

Osho se je rodil v Indiji. Že od ranega otroštva je bil uporen duh, ki je hotel resnico doživeti sam, namesto da bi pobiral znanje in prepričanja drugih. Po razsvetljenju v 21. letu starosti je dokončal univerzitetni študij in več let poučeval filozofijo na Univerzi v Jabalpurju. Prepotoval je Indijo, govoril na shodih, izzival ortodoksne verske voditelje na javnih polemikah in postavljal tradicionalna prepričanja pod vprašaj. Ob koncu 60. let je začel razvijati svojo tehniko dinamične meditacije. Sodobni človek, je dejal, je tako obremenjen z zastarelimi tradicijami preteklosti in stiskami sodobnega življenja, da mora najprej iti skozi globok očiščevalen proces in se šele potem lahko nadeja, da bo odkril brezmiselno, sproščeno stanje meditacije. Živel je v Indiji, zaradi zdravstvenih težav se je preselil v ZDA, kasneje je bil zaradi nesoglasij z lokalnimi oblastmi zaprt in zaradi zdravstvenih težav izpuščen, da se preseli nazaj v Indijo, kjer je po štirih letih umrl. Po svetu je bilo ustanovljenih več kot 500 centrov njegovih privržencev. Njegovi govori učencem in iskalcem z vsega sveta so objavljeni v več kot 700 knjigah in prevedeni v več kot 30 jezikov. Mednarodna Oshojeva skupnost v Pooni v Indiji je največje svetovno središče za meditacijo in osebno rast.

CITATI:

Nihče ni višji in nihče ni nižji, nihče ni večvreden, nihče manjvreden. Vsakdo je neprimerljivo edinstven.

Ko ste enkrat čisti in jasni, potem vidite neznansko ljubezen, ki se zliva k vam od vsepovsod.

Vsaka religija je lepa in čista samo pri izvoru. Ta je nelogičen, nov, nepričakovan, originalen, spontan, navdušujoč. Potem pridejo ljudje razuma, motiva, načrta, sistema, organizacije in obzidajo izvir.

Razsvetljen človek je največji tujec na svetu.

Dve poti vodita do razsvetlenja: meditacija in ljubezen. Pot modrosti in pot ljubezni. Pot moškega in pot ženske. Pot samote in pot druženja. Vsi veliki preroki so bili moški in so hodili po poti samote in meditacije. Ženske svetnice so dosegle razsvetljenje po poti ljubezni, preko drugega. Moški najprej meditira in nato ljubi. Ženska najprej ljubi in nato meditira.

Na začetku je narava, na koncu je narava, čemu potem vmes delati toliko hrupa?

Sočutje je najvišji pojav.

Družba hoče sužnje, kajti vsi skriti interesi hočejo poslušnost.

Dobro in zlo sta človeška koncepta - ne božja.

Ni vam treba biti budist, da ste buda.

Noben čas ni napačen čas.

Vaša vez z vesoljem je zavest.

Morali boste spustiti stvari iz rok.

Resnice se ne da poučevati.

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Tor 15 Apr 2008 - 12:56

Mary Wollstonecraft

Mary Wollstonecraft, britanska pisateljica, filozofinja in feministka, * 27. april 1759, Spitalfields, Anglija, † 10. september 1797, London, Anglija.

Avtorica več romanov, razprav, potopisa, zgodovinske knjige, bontona in knjige za otroke je znana predvsem po svojem Zagovoru pravic ženske (1792). V Zagovoru je utemeljevala tezo, da je narava ženske pravzaprav posledica napačne vzgoje, ki so jo ženskam naložili moški. Zavzemala se je tudi za družbeno ureditev na temelju razuma in brez predsodkov.

Wollstonecraftova se je poročila s filozofom Williamom Godwinom, enim izmed očetov anarhističnega gibanja, in je bila mati Mary Shelley, avtorice Frankensteina.

Bibliografija

* O vzgoji hčera (Thoughts on the Education of Daughters; 1787)
* Mary: domišljijska zgodba (Mary: A Fiction; 1788)
* Izvirne zgodbe iz resničnega življenja (Original Stories from Real Life; 1788)
* O pomenu verskih prepričanj (Of the Importance of Religious Opinions; 1788) (prevod)
* Bralka (The Female Reader; 1789) (antologija)
* Vnuček (1790) (Young Grandison; prevod)
* Elementi morale (Elements of Morality; 1790) (prevod)
* Zagovor pravic ljudi (A Vindication of the Rights of Men; 1790)
* Zagovor pravic žensk (A Vindication of the Rights of Woman; 1792)
* Zgodovinski in moralni pogled na francosko revolucijo (An Historical and Moral View of the French Revolution; 1794)
* Pisma, napisana med kratkim bivanjem na Švedskem, Norveškem in Danskem (Letters Written during a Short Residence in Sweden, Norway and Denmark; 1796)
* prispevki za Analytical Review (1788-1797) (objavljeni anonimno)
* Votlina domišljije (The Cave of Fancy; 1798, objavljeno po smrti)
* Marija ali napake ženske (Maria, or The Wrongs of Woman; 1798, objavljeno po smrti)
* Pisma Imlayu (Letters to Imlay; 1798, objavljeno po smrti)
* Pisma o delu z dojenčki (Letters on the Management of Infants; 1798, objavljeno po smrti)
* Lekcije (Lessons; 1798, objavljeno po smrti)
* O poeziji in naši ljubezni do lepot narave (On Poetry and our Relish for the Beauties of Nature; 1798, objavljeno po smrti)

vir: Wikipedia

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Tor 15 Apr 2008 - 12:58

MIKI MUSTER akademski kipar, ilustrator in animator

Miki Muster Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajčke s televizijskega Cikcaka, Reklame za trgovino Merkator, Viki kremo, Čunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic?

Avtor teh ljudskih stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden Najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.
Naš najboljši avtor stripov in animiranih filmov je miren, zbran človek, zadržanega in prijetnega vedenja, urejene zunanjosti, ljubezniv sogovornik, ki so mu puhle besede tuje, ki je stvaren in ravno prav zgovoren. Nasmešek se mu poredko prikrade na lica, a kadar se, je blag, nevsiljiv, prijeten. Tak je Miki Muster.

Rodil se je 22. novembra 1925. leta v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je končal prvi razred osnovne šole, dokončal pa v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni umetnik. Od leta 1973 pa do leta 1990 je uspešno ustvarjal v Nemčiji. Štejemo ga med začetnika slovenskega stripa in eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Danes živi in ustvarja v mirnem predelu Ljubljane, v Rožni dolini.

S stripom se je začel resneje ukvarjati že v študentskih letih, za risani film pa se je navdušil že kot otrok. "Spominjam se; živeli smo še v Krmelju, bil sem star morda kakih sedem let, ko smo šli v Ljubljano v kino. Predfilm je bila risanka - nekakšni hudički so kurili ogenj in skakali okoli njega. To je bilo moje prvo srečanje z animiranim filmom in to mi je ostalo v večnem spominu," se spominja Muster.

Ko je Muster začel risati, so pri nas poznali le Disneya. Muster ga je spoznal že kot otrok. Nekoč si je ogledal njegovo risanko in po tem so bile vse njegove misli združene le v to, kako bi sam napravil nekaj podobnega. Sam o tem pripoveduje takole: "Mislim, da je bilo to 1938. leta, ko še nisem bi star trinajst let. V Ljubljani so vrteli celovečerni film Sneguljčica in sedem škratov. Bil sem zastrupljen. Sanjaril sem samo še o tem, da bi tudi jaz ustvarjal risane filme. Vsak košček papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati."

Tako je spoznal Disneyev stil in ga kmalu obvladal. Vendar ga Muster ni kopiral, prevzel je le njegovo gledanje na figuro. Sam o tem razmišlja takole: "Čar Disneyevih figur je v tem, da ni vzel človeka. Počlovečil je predmete in živali ter jim dal privlačno obliko. Zato so bolj priljubljene kot realistične človeške figure, kljub temu, da so risane. Živalim je dal človeški karakter, vsakemu je poiskal ustrezno žival, ki predstavlja določen tip človeka. Človek se lažje istoveti z živaljo. To vemo že iz otroških let."

Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala. Karakter njegovih junakov se je oblikoval in dobival nove poteze. Diplomiral je iz kiparstva, a vendar ga je vseskozi zanimal strip. Vedno si je želel študirati risani film, pa za to ni imel možnosti. Najbližje risanemu filmu je bilo kiparstvo.
Za risani film je treba imeti občutek za tretjo dimenzijo, kiparstvo pa je študij giba. Pri filmu je treba upoštevati tri dimenzije: figura se obrača tako, da je obdelana z vseh strani.
"Tudi med študijem kiparstva mu misel na risani film ni dala miru. Ker ni bilo nobene tovrstne literature, niti se takrat v Evropi še nihče ni ukvarjal s tem, ni bilo nikogar, ki bi mi lahko svetoval ali kaj pokazal. Zato sem se lotil eksperimentiranja na svojo roko. Leta in leta trdega dela so bila potrebna, da sem prišel do prvih rezultatov. Vse sem moral odkriti sam, pa tudi materialov takrat ni bilo, saj včasih še papirja nismo imeli."
Sčasoma si je pridobil tudi jasno prepoznavnost. Pri svojem ustvarjanju je pero zamenjal s čopičem, s čimer si je pridobil fleksibilnost in pri stripu potrebno mehkobo. Vsakdo, ki je videl njegovo risbo, strip ali slikanico, je takoj vedel - to je Miki Muster.

Prvi lik, ki ga je Miki Muster obudil v življenje, je gotovo Zvitorepec. Dogodivščine Zvitorepca je risal in pisal neprekinjeno polnih petindvajset let. "Poskušal sem ustvariti slovenski strip. Iskal sem junaka iz naših pravljic. V njih je najbolj pogosta žival lisica zvitorepka, jaz pa sem jo spremenil v Lisjaka Zvitorepca, mojega junaka." Kasneje se temu junaku pridružila še Lakotnik in Trdonja. Ta nepozabna trojica postane središče vsega dogajanja v Mustrovih zgodbah, ki jih je preko štirideset.
Obenem pa se je Miki Muster ukvarjal tudi z animiranim filmom. Ravno Zvitorepec je bil prvi junak, ki je s pomočjo njegovega svinčnika naredil dva tri korake in preskočil plot. Prvim poskusom so sledila tudi prva naročila za risane filme. Med prvimi je bilo podjetje Viba film iz Ljubljane, ki je naročilo več tridesetminutnih filmov. To so bili filmi Puščica, Zimska zgodba in Kurir Nejček. Od leta 1967 pa se je Muster popolnoma posvetil televizijskim risanim filmom. Tega pionirskega dela, ki je počasi prineslo tudi kakovost na visoki ravni, se Muster takole spominja: "Zvočne sinhronizacije takrat nismo poznali in smo govor, glasbo, šume oddajali kar v živo. V tonskem studiu smo se drenjali napovedovalec, jaz z magnetofonom in rekviziti, s katerimi sem ustvarjal šume in razne hrupe, pa še kdo. Risana reklama je bila kratka in včasih zlepljena iz več kot petdesetih koščkov filma. Imeli smo srečo, saj se na projekciji v živo film ni nikoli strgal. Bilo je veliko entuziazma, zagnanosti, veselja."

Tako je v obdobju od leta 1967 do leta 1990 nastalo okoli 380 reklamnih spotov, med katerimi so bili najbolj popularni Cikcak zajčki, Šumi (bonboni visoki C), trgovino Mercator, Kolinska (Viki krema, Čunga lunga) Podravka (Medolino in juhe), Medex, Fructal dvojni A), Dana in Jelovica (Ne bo vam uspelo). Poleg tega pa je delal še za druge stalne naročnike, kot so bili Elan, Aero, Emo, Teramika in drugi.
Želja po raziskovanju in ustvarjanju pravega risanega filma ga je pripeljala v tujino, kjer je leta 1973 kot svobodni umetnik pri Bavaria filmu v Münchnu začel animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov, v skupni dolžini tristo minut. Ta serija je imela izreden uspeh in so jo vrteli po vsem svetu. Muster-Mordillove risanke odkupili televizijski studiji iz tridesetih držav, kljub temu pa boste v filmski špici zaman iskali avtorjev podpis, saj so vsi krediti za realizacijo šli Mordillu, ki si je lik izmislil in producentu Manfredu Schmidtu. Prav tako se je uspešno lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta.

Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990. V tem času je ustvaril okoli 600 minut risanega filma. Serija Mordillo (300 minut), serija enaindvajsetih filmov Oma bitte kommen (105 minut), serija o detektivu Nicku Knattertonu (200 minut) in filmi o otroškem varčevanju (20 minut) so sad ustvarjalnega, trdega in resnega dela. "Skupaj sem v tem času ustvaril za deset ur risanega filma, kar v povprečku znese sedem sekund dnevno. Vse sem delal sam. Od scenarijev, animacije, kopiranja in slikanja ozadij. Le barvali in snemali so drugi. Pri tem sem vsako leto zrisal še pet do deset reklamnih spotov za ljubljansko televizijo, risal pa sem tudi stripe za nemške naročnike."
Slikanice, ki jih je Miki Muster zrisal po prirejenih zgodbah svetovnih avtorjev, delno tudi po originalnih zgodbah slovenskih pisateljev, eno pa je napisal tudi sam, so izhajale približno deset let kot podlistek v dnevnem časopisu Slovenski poročevalec od leta 1955 dalje. Nekaj jih je bilo pozneje tudi enkrat ali dvakrat ponatisnjenih v knjižni obliki.
Ob vsem tem pa so seveda nastajale stripovske zgodbe, ki jih je Miki Muster napisal in narisal v obdobju od leta 1952 do leta 1973, ko je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca, pri časopisnem podjetju TT. Izhajale so v prvem povojnem ilustriranem slovenskem, tedniku PPP (Poletove podobe in povesti), ki je začel izhajati leta 1952, in v časopisu TT (Tedenska tribuna).
Razen petih zgodb so bile vse vsaj še enkrat ponatisnjene. Enkrat kot posamezne zgodbe v zvezkih, enkrat pa kot zbrana dela v osmih knjigah, ki so obsegale od 200 do 470 strani. Nekaj zgodb je v šestdesetih letih ponatisnil tržaški Novi list, nekaj mariborski Večer, nekaj pa Dolenjski list. Sedaj pa so v pripravi prevodi v več tujih jezikov.

Najboljši in najplodovitejši slovenski avtor stripov in animiranih filmov Miki Muster za svoje delo ni prej veliko nagrad, ker se ni nikoli udeleževal posebnih "uradnih" sestankov združenj ilustratorjev in je bil ves čas samotni jezdec, ki je ustvarjal stran od drugih. Leta 1978 je jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti ustanovilo nagrado Andrija za dosežke na področju stripa. Prvi jo je prejel Miki Muster za svoje življenjsko delo. Ob podelitvi so zapisali: "MIKI MUSTER kot doslej najbolj izraziti slovenski ustvarjalec grafične literature, kot avtor, ki je v disnejevski tradiciji karikaturističnega živalskega stripa ustvaril svojstvene kvalitetne dosežke zlasti v zgodnejšem obdobju, iz katerega vrsta stripov tako po risarski neoporečnosti kot po scenaristični obdelavi spada med temelje slovenskega in jugoslovanskega stripa in se hkrati uvršča med klasike evropske devete umetnosti."

Naslov sporočila: Re: Zapisi v času Tor 15 Apr 2008 - 13:01

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, * 23. april 1564 (krščen 26. aprila), Stratford-upon-Avon, grofija Warwickshire, Anglija, † 23. april 1616 (julijanski koledar), 3. maj 1616 (gregorijanski koledar), Stratford-upon-Avon.

William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen književnik in gledališki igralec. Priznani angleški književniki v naslednjih stoletjih kot so John Milton, John Dryden in Alexander Pope so mu izkazovali spoštovanje in ga častili kot univerzalnega genija, ki je s svojim delom zasenčil svoje sodobnike, nekateri so mu celo pripisovali sijaj božanskega. Nobeden od kasnejših posvetnih in svobodomiselnih pisateljev ni vplival v tako velikem deležu na svetovno kulturo kot ravno William Shakespeare.

Glede na zgodovinske nejasnosti in biografske pomanjkljivosti se že več kot stoletje pojavlja t.i. Shakespearejansko vprašanje, ki izraža dvom do avtorstva izjemnega književnega opusa, ki ga pripisujemo Shakespeareu. Številni analitiki, ki so raziskovali slog njegove govorice, so prišli do različnih zaključkov. Navkljub temu ostajajo priznana dejstva o njegovi življenjski poti, pa najsi bodo dela njegova ali ne. »Tisto, čemur rečemo cvet, bi z drugim imenom prav tako dišalo«. (Shakespeare)

več v Wikipedii