Češnjev cvet

Ljubko, melanhoničen zapis v predpisanem haikuju.
Zadnja beseda "živi" mi je zadišala, če mene vprašaš, bi jo zamenjal z "diši."
No, seveda, toliko si dovolim, ker vem, da mi ne boš zameril. Pritegnila je mojo pozornost, zato komentar.

Hehe, se opravičujem: MELANHOLIČEN.

Svit Valovnik je napisal/a:

Ljubko, melanhoničen zapis v predpisanem haikuju.
Zadnja beseda "živi" mi je zadišala, če mene vprašaš, bi jo zamenjal z "diši."
No, seveda, toliko si dovolim, ker vem, da mi ne boš zameril. Pritegnila je mojo pozornost, zato komentar.

Hehe, se opravičujem: MELANHOLIČEN.

Hvala za komentar, dragi prijatelj Svit !

Seveda lepo diši češnjev cvet, vendar je haiku nastal v nekaj trenutkih iz izvora čiste ljubezni in ga ne morem, niti ne smem popravljati … saj je nastal v paketu in niti nisem vedel takoj , da ima pravilno obliko haikuja …
… je pa ta haiku tudi odgovor na dve pesmi … samo ljubezen vidi in duha češnjev cvet, sicer je to le melanholično oko, ki zaznava le sprešano cvetko

http://izpovedi.blogspot.com/2008/03/enjev-cvet.html

kaj je češnjev cvet?
kaj je češnjev cvet
v modrini neba
brez ljubezni?


http://www.ednevnik.si/entry.php?w=regrat&e_id=97920


prednikov herbarij
sprešan češnjev cvet
zapisa ni

Ljubomir Radovančević, Hrvaška

Haiku izpostavlja jasno občutje ob pogledu na češnjev cvet, najden v herbariju prednikov, ki niso natančneje določeni (oče, mati, stari starši ali katerikoli predniki). V japonski kulturi cvet češnje simbolizira kratkotrajnost življenja in minljivost lepote, obletavajoči cvetovi pogumno padle vojake (tu povezava s samuraji). Tretje nagrajeni haiku nam razgrne podobo brez besed, brez zapisanega besedila pod cvetom (ime češnje, kraj in čas najdbe, ubiralčev komentar), kar napravi še močnejši vtis. Minljiva je lepota češnjevega cveta (četudi posušen, ni več živ, je torej nekakšna »osušena lepota«, na silo ustavljen proces odcvetanja s hrambo v herbariju za »znanstvene namene«), minljiva je katerakoli lepota, tako tudi življenje, vse, kar prebiva. S cvetom češnje so v herbariju ujeti tudi predniki, v trenutku, ko preberemo haiku, se pred nami obudijo: nastane živa slika cvetočega češnjevega drevesa, vidimo ljudi, ki so utrgali cvet, zdaj edino snovno pričo nekoč dišečega, radostnega življenja. Brez besed smo pred suhim češnjevim cvetom, lahko zapišemo le haiku. Lep in prepričljiv.
Ivan Dobnik