"MARIONETA"

DIRIGIRA MAESTRO KARMA

Včasih opazim, hoté ali ne, da na odru vsakdana
kot lutka na vrvicah medsebejnih trenj,
plešem po notah storjenih dejanj,
pod taktirko preteklih življenj.

Svit, ostala sem brez besed... VRHUNSKO!!!!

Odločiš se, zapustiš pristan...
Preden ugledaš bele luči dan,
skrbno izbereš si nalogo,
dodobra zazreš se v usodo.

Prerivajoč se skozi črno temo
ugledaš beli dan,
lekcije zlite so v mavrično nebo.

Zgoraj tako pameten,
a v danem trenutku izgubljen,
pravi dom - pozabljen...

Drugi krojijo tvoje življenje
vsiljujejo svoje ti ideje,
uokvirjajo prepovedi in meje...

Prava umetnost je
sopotnike spoznati,
njih prejemati - sebe dajati...

Ko spoznavaš resnico
srce naj te vodi,
a nikdar drugih ti ne sodi.

Šele ko ti zadnja ura bije
pouk počasi se končuje.
Čuteč, da moraš spet drugam,
vrneš se na ono stran.

Toliko je vprašanj na tejle strani,
pričeto nadaljevati
ali novo izklesati,
poslušati srce
to je
ali vedno se ne izide,
ali ne sme.
Rastemo dan za dnem
spoznaja da smo minjivi
nas ošvignejo na tren,
potlej vsi ogorčeni mi
naprej ne znamo
nazaj se nam mudi.
Naj bo kakor hoteli
oni so tam gori,
če namenjeno ni
se že nekaj boljšega zgodi
pogumno naprej
nov list bomo obrnili
se z usodo
z roko v roki
ljubili.

UPS, Svit, hvala za opozorilo... mogoče tu delam največjo napako!!!
Hvala, hvala, hvala....