Ti narišem...

Ti narišem...


Ti narišem mavrico?

Preko neba jo napelji.
Od tebe do mene ,
to bo Najina mavrica.

Ti narišem sonce?

Na nebu bo sijalo,
z zlatimi žarki
nagajivo te žgečkalo.
Zame.

Ti narišem luno?

V jasnih nočeh bo,
nad nama bedela ,
v jasnih nočeh
bo z nama zvezde štela.


Ti narišem zvezde?

Naj sijejo zate.
Na najlepšo veš ,
nekega dne ,
sem napisala tvoje ime.

Ti narišem Ljubezen?

Ne morem!
Ker potem bi narisala Tebe.

In vsi bi vedeli...





[img][/img]

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Miroslav Tičar je napisal/a:

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Zakaj potem,
četudi se na druge nalepljena zdi,
in včasih tava v temi ,
in ni na obzorju luči,
zakaj tako zelo boli

Zdenka K. je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Zakaj potem,
četudi se na druge nalepljena zdi,
in včasih tava v temi ,
in ni na obzorju luči,
zakaj tako zelo boli

Lahko rečeva, da ljubezen boli.
Ampak mene boli ločenost, žalost, ljubosumje, zapuščenost.
Med temi pa ne najdem ljubezni.
Morda je hrepenenje, ki ga sproži ljubezen.
Ne morem tebi govoriti, kaj je prav.
Le zase vem, da prava ljubezen nima primerjav.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Zdenka K. je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Zakaj potem,
četudi se na druge nalepljena zdi,
in včasih tava v temi ,
in ni na obzorju luči,
zakaj tako zelo boli

Lahko rečeva, da ljubezen boli.
Ampak mene boli ločenost, žalost, ljubosumje, zapuščenost.
Med temi pa ne najdem ljubezni.
Morda je hrepenenje, ki ga sproži ljubezen.
Ne morem tebi govoriti, kaj je prav.
Le zase vem, da prava ljubezen nima primerjav.

Hvala, da si postal,
hvala da si prebral.

Ne moreš odgovoriti,
seveda ne.

Le kako bi drugo, kot svojo,
ljubezen poznal,
ko pa jih je toliko
kot je na svetu ljudi,

in nikoli ne boli enako dveh ljudi.

Zdenka K. je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Zakaj potem,
četudi se na druge nalepljena zdi,
in včasih tava v temi ,
in ni na obzorju luči,
zakaj tako zelo boli

...
z bolečino nevede, da ljubezen boli
v prepad pademo.
Kje vzklije, kje se gnezdi?
Zato, ker izvira ne najdemo?

Milan Aničić je napisal/a:

Zdenka K. je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Četudi se ljubezen na druge nalepljena zdi,
si še vedno ljubezen samo ti.
Samo dopustiš, da se pretaka od luči do luči.
....

Zakaj potem,
četudi se na druge nalepljena zdi,
in včasih tava v temi ,
in ni na obzorju luči,
zakaj tako zelo boli

...
z bolečino nevede, da ljubezen boli
v prepad pademo.
Kje vzklije, kje se gnezdi?
Zato, ker izvira ne najdemo?

Mar ni Izvir Ljubezni v nas,
in njen Propad prav tako...
Vse je v nas ,
iz nas na dan prišlo.

In vmes je teklo po žilah,
hrumelo po možganih...

Hudo!

Franci_ PULKO je napisal/a:

Zdenka K. je napisal/a:

Ti narišem...


Ti narišem mavrico?

Preko neba jo napelji.
Od tebe do mene ,
to bo Najina mavrica.

Ti narišem sonce?

Na nebu bo sijalo,
z zlatimi žarki
nagajivo te žgečkalo.
Zame.

Ti narišem luno?

V jasnih nočeh bo,
nad nama bedela ,
v jasnih nočeh
bo z nama zvezde štela.


Ti narišem zvezde?

Naj sijejo zate.
Na najlepšo veš ,
nekega dne ,
sem napisala tvoje ime.

Ti narišem Ljubezen?

Ne morem!
Ker potem bi narisala Tebe.

In vsi bi vedeli...





[img][/img]

Z dlani je prerokovala, ciganka…
…stara gospa,
gledala v črte življenjske,
v oči... srce,
in rekla: »Ni prava tista, ki tebe hoče,
tista je, ki jo naplavi v tvoje življenje,
ljubi jo,
vendar ji pusti, da odide,
prav tako«

Tako bi naj bilo, ja!

"Ljubi jo,vendar ji pusti, da odide
prav tako"

Pa ni!