Nikdar sam

Samost me navdihuje, v samoti duša obupuje.
Ko sem sam me samost izpolnjuje,
a moj ego za teboj žaluje.

Hvala Miro...
Perfektna uporaba besed: samost, samota, sam...

Nataša Novak je napisal/a:

Miroslav Tičar je napisal/a:

Samost me navdihuje,
v samoti duša obupuje.
Ko sem sam, me samost izpolnjuje,
a moj ego za teboj žaluje.

Ko se v samost potopim,
...ego za seboj pustim.
Zrem globoko si v srce,
zaman tam iščem te...

Ubogi EGO moj
zunaj notranjosti
še vedno žaluje za teboj.

Hvala Miro...
Perfektna uporaba besed: samost, samota, sam...

Biti sam, ko samota boli
in ubija človeka,
ko ga uničuje, mori,
je kot hoteti oditi in za vedno zaspati;

Sončni žarki
so takrat manj topli, ko si sam,
petje ptic je manj slišno, ni zvoka
narave, rože ne dišijo, takrat bolečina
znova privre na plan.

Franci, Živa ko govorim o samosti je to tista samost, ki si jo izbereš, kadar želiš miru, prostora in časa za razmislek, za molitev ali žalovanje. To ni osamljenost ampak trenutek s samim seboj.
Osamljenost pa je bolečina ločenosti, ki si jo sami prizadenemo. Ker nihče nas ne ločuje, to storimo sami.
Ker nam ego pravi, da je okoli nas nevarnost, si zgradimo zidove okoli sebe. Samo kdaj pa kdaj pokukamo čez okope.
In potem se čudimo, kako ljubezen ne pride do nas. Saj ne more. Samo odprtost nas poveže z ljudmi. Ko začutimo enost
z svetom okoli sebe. Vedno pa traja, da prepričamo naš ego, da se da živeti tudi brez strahov.
Toliko od Modrijana.
P.S. Vajina komentarja sta mi všeč in sta me spodbudila k razmišljanju.

Miroslav Tičar je napisal/a:

Franci, Živa ko govorim o samosti je to tista samost, ki si jo izbereš, kadar želiš miru, prostora in časa za razmislek, za molitev ali žalovanje. To ni osamljenost ampak trenutek s samim seboj.
Osamljenost pa je bolečina ločenosti, ki si jo sami prizadenemo. Ker nihče nas ne ločuje, to storimo sami.
Ker nam ego pravi, da je okoli nas nevarnost, si zgradimo zidove okoli sebe. Samo kdaj pa kdaj pokukamo čez okope.
In potem se čudimo, kako ljubezen ne pride do nas. Saj ne more. Samo odprtost nas poveže z ljudmi. Ko začutimo enost
z svetom okoli sebe. Vedno pa traja, da prepričamo naš ego, da se da živeti tudi brez strahov.
Toliko od Modrijana.
P.S. Vajina komentarja sta mi všeč in sta me spodbudila k razmišljanju.

Hvala Miro, za obširno in razumljivo razlago. Točno to sem imela tudi sama v mislih.
Lahko se v množici nasmejanih, dobro poznanih "tujcev" počutiš ZELO osamljenega, izgubljenega, zbeganega.... V osami, ko si s samim seboj, svojim višjim jazom, pa imaš občutek varnosti, pripadnosti, topline. Le takrat lahko pošiljaš ljubezen na vse celine...

https://www.youtube.com/watch?v=zh03U8e1rz8

Hi, hi... v bistvu si začel prav ti, Franci...
Prvi dve vrstici moje misli sta (s tvojo privolitvijo ) vzeti iz tvoje Kamorkoli grem....

Živa Mejak je napisal/a:

Dragi Franci
lahko si obkoljen
s tisočerimi ljudmi,
kateri ne vedo kaj s teboj se godi
duši'
te v notranjosti,
bolečina osušila
še zadnji je studenček
ti pa igraš
nasmešek na obraz
živiš
nihče ne ve
kaj v tebi vre'
Zato nikoli ne verjemi
kar za oko je lepo
v notranjosti, ni vedno tako

Ti, ki si Živa
vedi, da te rad imam...
...spoštujem,
s teboj sem,
ko luna te vabi v objem.....

Sem naključni popotnik,
med živo
in mrtvo naravo,
sem tega veka neki trenutek;

tudi smrekov gozd sem,
ki raste v globeli
s koreninami
segajočimi v temino brezni.

Citiram :

Sem naključni popotnik,
med živo
in mrtvo naravo,
sem tega veka neki trenutek;

tudi smrekov gozd sem,
ki raste v globeli
s koreninami
segajočimi v temino brezni.

Citiram :

Ti, ki si Živa
vedi, da te rad imam...
...spoštujem,
s teboj sem,
ko luna te vabi v objem.....