Ne boj se premočnih objemov tišine
in ostro nabrušene mrke noči,
ne boj se obrazov grozeče sivine
ne boj se, ne joči, le mirno zaspi.
Ne boj se, ne joči; glej, zajček se smeje
in Panček kot pravi medvedek smrči.
Ne boj se pokukati izpod odeje,
naj solzica raje v sanje spolzi.
Ne boj se, ne joči, saj vem, da sem strašna,
črviva, grozljiva in bleda kot smrt!
Nič se ne čudi, pošast sem pač takšna -
le hipec in srček za vedno bo strt.
Se roka koščena nad glavo dviguje,
še tema si v strahu zapira oči.
Ne boj se! Ne joči! Glej, mamica tu je!
Še najhujša mora se mamic boji.