KRESNA NOČ
Kot Hrestač se kresni sanjač pomika v steklene daljave
Ki jih razbija v zabuhlem zvoniku zbujena zavest
Smaragdni pozdravi prepletajo vrbe majave
Ko senca in mrak se stopita v krvavi incest
Krescendo pogorja in klimax noči si podajata roke
Luminozna sekvoja namaka vršičke v gladino
Tam jezero vil se oplaja z mirom teme in z mesečino
Kosmuljast srebot se ovija na prst gospodične Kresničke
Ki v sluzastem mahu otira si vrisk borovničke
Spet se pretresajo glinasti pragi kreposti
V okruških lepote so vrline dobile obline
Lagati ne more si več jekleni glavač
Vedno je bil in bo postopač