Ne pri tebi ni bila ljubezen, žal ne,
to bila je samo bolezen za me.
Ljubezen je več, so želje dveh src,
hrepenenje dve teles, energije ko se prepletajo vmes.
Ljubezen te ovije, vsa čustva v tebi izlije,
toplota srca katero te ne izda,
iskra v očeh ko si v devetih nebesih,
poljub goreč, vedno bi še, več in več.
Dotikal bi se srca,
odšel tja kjer je konec sveta,
živel v večnosti,
ker to nikoli minljivo ni.
Svoboda gibanja na krilih sveta,
nebesa na zemlji za golobčka dva,
stisk dveh rok, poljub globok,
čustvo nežno za ljubezen snežno.
Tako boli srce,
ker ti nisi nikoli ljubil me,
edino kar bilo od tebe, so laži iskrene,
a žal vedno se spotaknemo ob te, ko se zavedamo ne.
Vihar v meni še vedno besni,
čustva do tebe, kakor ogenj gori,
ne morem mimo spoznanja tega
da ljubezni sem tvoje, lačna.
Že dolgo sem pot prehodila,
nobena me ljubezen ni toliko ranila,
ostal mi zapisan boš v spomin,
lep, enkraten, a kakor pelin.