Kje si...

Kje si,
sem takrat zakričal,
ko sem v sanjah ves prepoten,
razmršenih, rahlo srebrnih las, široko razprtih oči,
z belo rjuho na glavi,
bil sam sebi strah,
ves izgubljen.

Takrat vedno zamižim, na silo zaprem oči,
se ponovno izgubim v noro čustveni zmešnjavi
in si v sebi zaželim,
da me nihče nikoli ne bi našel
v tem svetu, svetu mojih sanj,
svetu, v katerem, ko te potrebujem, vedno prideš vanj.

Le skrivnostno šumeče premikanje zaves,
stkanih iz žarkov lune,
okrašenih z migljaji zvezdic,
in čarobno pahljanje igrivih senc,
ki me nežno božajo,
me ponovno zazibajo v globoki spanec.


A kaj, ko je vse to le odsev, trenutek nekih sanj…jok
za izgubljenimi strastmi,
noč dolgih razmišljanj,
kot prikazen nekega časa, ki se plazi po stenah moje sobe,
ki neti v moji duši pritajeni stok,
bil je le sen dolgih sanj, noči,
bili so trenutki osame,
bil je čas, bil je celi vek brez tebe.

hitiva v naslednji objem,
v svet njegovih radosti..
….pomanjšani rekviem,
k odi najine ljubezni.

Pitje čaja v tvoji sobici je poseben ritual, je nekaj vzvišenega in vedno znova in znova sem neizmerno zadovoljen, ko okusim njegov topel vonj..okus. Preliva se z glasbo iz majhnega radia vedno zelenih melodij. Skupaj z najinim šepetom se prepleta s svetlobo iz svečnika, sence, ki rišejo po stenah gibe najinih teles. Sama si ga naredila s svojimi rokami, si mi rekla, mu vdahnila dušo, z očmi si mu dala še srce. Sence okoli naju padajo v objem svetlobi, ki prihaja v majhnih dozah in se tihotapi skozi zagrnjeno zaveso okna. Iz naju dela inventar, opremo, ki je last prostora, ki ga imava oba v trajnem in lepem spominu.
V meni in v mojem spominu je ostal vonj po tebi in tvoji sobici.

Sram me ni,
kar sem, da te
poznam, še manj, kar si
in od kot si, samo da ljubiš me;

Se Slaka ne sramujem,
moj je kot Dragojević, Avsenik, v njem
je svet moj, Evropa… Slovenija,
ki me prevzema, je moja, prav tako kot ti ljubljena;

V njej, Evropi… Sloveniji, rodil sem se, odrasel,
za njo sem se boril,
srce sem njeno, tvoje osvojil,
dobil te, njo, jo rad imam, tebe ljubim za vselej;

Sem Štajerec, za kar sem
ponosen, Bogu hvala
da sem, da tebe poznam,
ti, ki polepšala si mi življenje, moja mala;

S teboj sem res bogat,
vse kar sem želel imam: Evropo, deželo mojo
Slovenijo, štajersko ognjišče, rod
svoj in tebe malena, muza moja, tebe.. lepoto tvojo.