Danes me prstki prav močno srbijo, pa se odločila, naj se oddolžijo.
Izlijejo to kar čuti vse, samo tako bo srečno srce. Dajem možnost jim to, edino pravilno tako bi naj bilo.
Ni dolgo tega, kar srečala sva se midva.
Velelo tako: Zelo bi srečno bilo, če skozi roke prenesla sporočilce bi še. No pa sem dejala tako, naj ti le bode lepo, samo prepusti se ti, narekuj kaj naj izpiše se mi!
Pisalo, pisalo nič ni omagalo, naprej in naprej je mene klicalo.
Nikakor da se upeha, noč in dan spominjalo me, punčka napiši, kar veli ti srce.
Drži sem dejala, bom vse na papir izpisala, samo da bo duša svoj mir izkazala. Duša naposled mir je le dala, ali bila to doba je mala. Nekaj se dni pero' mi umiri, ponovno roko močno zasrbi.
Noč in dan snujem, pesmice kujem, tudi pripovedi bi izpisala, če bi ne utrujena duša mi mala.
Preidimo k dejstvu sedaj, obljubila prenesem v svet sporočilo, katero se v pero je izlilo,
Zakaj in komu bi se danes zahvalila, ker tako sem tudi sporočilce dobila.
Zahvalila bi se: Njemu, ki mi veliko pomeni, njegova ljubezen poslala mi dar, tako ponavljam vse kakor koledar.
To o koledarju bilo je za šalo, ali za navdih bilo je to malo, prišla je ljubezen in z njo tudi to, lepo je pisati ko se iskri ti oko.
Močno mi še danes bije srce, samo da napišem pesmice te.
Sam Bog mi pomaga vse to izpisati, da vidim kako lepo je življenje prestati.
Za sedaj bodiga dovolj, ko drugič odpre se prenesem še to.
Hvala ti čustvo, da si me obiskalo neizmerno hvaležnost srce ti bo izkazalo!
Kazalo 
Latest images 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
