OBDUKCIJA

Odprta lobanja je s cunjo pokrita,
ležišče razžrto od jedke kisline.
Iztaknjeni zrkli v brezčasje strmita,
v odstranjenem srcu ni več bolečine.

Pred dnevi je zadnjič sanjaril o sreči
in s pitjem ubijal vsakdanjo sivino.
Zdaj čreva samevajo v plastični vreči,
v njih se razkraja nažicano vino.

Nad zlizane deske samotne klopi
skoraj na robu mestnega parka
se nežno prikrade pomladni večer.

Skozi očala utrujena starka
komaj razloči na lesu napis
brez poudarka: »Janez was here.«

Strokovno opravljena obdukcija. S peresom ostrim, kot skalpel.

Ker sem tudi sam okusil potepuštvo in stisko brezdomstva vem kako je lahko pri duši tistega, ki so mu krošnje streha in zvezde luči. Jaz sem, takrat domala 40 let je od tistikrat, ne vedoč kaj me čaka odšel, iščoč odgovor kdo sem in ali res po končnem izdihu mrkneš v nič. Na to "brezglavo avanturo" sem dobil odrešilen odgovor. Danes vem, da sem že mnogokrat zapustil "hiše teles" v katerih se vedno in znova nastani tisto kar je v meni VIR Življenja. Počasi, od enih zmot, do drugih, od enega slepila k drugemu, odgrinjam zavese Za-vesti. Potrpežljivo "obduciram" vzroke in posledice svojih postopkov. Vse je dobro, ni me strah več kot je naravno in v zaščito zoper neumna početja. Čestitke Dani za pesem, ki je v tvojem slogu, trpka, vendar pripoved vendarle ponuja nekaj več.

... kot film - grozljivka,
ta proza - srhljivka.

Prikliče strah v srce,
da vsaj za trenutek zavemo se,
kako luštno nam je!!!

hehehehe, drugovi i drugarice, puno vam hvala.

Dani Bedrač je napisal/a:

hehehehe, drugovi i drugarice, puno vam hvala.

Nema na čemu, zadel si bistvo seciranja, ha, ha

lp

prišla sem stoje zaploskat.
to je Pesem, v kateri je vse.