Očetnjava...

Naslov sporočila: Očetnjava... Pon 7 Jun 2010 - 20:15

Kaj res moram preklinjati,
vpiti na glas…jokati,
če hočem, da me
slišijo tja v belo
Ljubljano; kaj res ne razumejo,
da mi je pri
srcu, v duši hudo
takrat, ko se gre za njo;
nerazumljen
sem…
…neuslišan, ko jim kličem,
da mi je naj ne trgajo in ne kot
žogo
podajajo, mojo domovino,
izkoriščajo….nategujejo, mene in
njo,
kot pocestnico jo zlorabljajo,
prelepo podalpsko deželo, mojo
Slovenijo;
kaj jih res moram spomniti, da niso njeni lastniki,
da
so bili voljeni od nas…ljudstva, da niso božji poslanci
in da niso
nezamenljivi; kaj so res spomin izgubili,
koliko krvi je bilo
prelite za njo…
….mater Slovenijo;
I feel Slovenija
je parola
iz ust tistih, ki jo prodajajo,
se ji odrekajo,
a jaz pravim:
si
in boš še naprej moja domovina, moja očetnjava,
in če bo potreba, te
zopet branim.

Gost

Naslov sporočila: Re: Očetnjava... Tor 8 Jun 2010 - 7:23

Martin Reberšek je napisal/a: